Ka dikhen i razlika maškar o pravedno hem o lošno manuš (MAL. 3:18)

GILJA: 127, 101

1, 2. Ki savi opasnost tane e Devleskere sluge avdive? (Dikh o slike ko početok tari statija.)

BUT doktorija hem medicinska sestre kerena buti maškar o manuša so isi len zarazna nasvalipa. Ola grižinena pe pumare pacientenge soske mangena te pomožinen lenge. Ama, džikote kerena adava, valjani te zaštitinen pe te na zarazinen pe taro nasvalipe kova so mangena te sasljaren le. Amen, e Jehovaskere sluge, arakhljovaja ki slično situacija. But džene amendar živinena hem kerena buti manušencar kola soj „zarazime“ stavencar hem osobinencar so but razlikujnena pe taro e Devleskere osobine. Akava šaj te ovel amenge opasno.

2 Ko akala posledna dive, o manuša so na mangena e Devle na poštujnena leskere merilija bašo ispravno hem pogrešno. O apostol Pavle ko plo pismo dži ko Timotej pišingja lengere negativna osobine. Ov vakergja kaj o manuša panda poviše ka sikaven akala osobine sar so ka ava popaše ko krajo akale svetoskoro. (Čitin 2. Timotej 3:1-5, 13.) Iako siem voznemirime taro akala lošna  osobine, upri amende da šaj te vlijajnel o način sar o manuša razmislinena, kerena lafi hem ponašinena pe (Izr. 13:20). Ki akaja statija ka dikha kobor but razlikujnena pe akala osobine taro osobine so sikavena e Devleskere sluge. Isto agjaar, ka dikha sar šaj te zaštitina amen te na ova zarazime taro lošna osobine džikote pomožinaja e manušenge te pendžaren e Jehova.

3. Kole manušen isi len o osobine soj pišime ko 2. Timotej 3:2-5?

3 O Pavle pišingja kaj „ko posledna dive ka ovel but pharo vreme“. Odma palo adava, ov vakergja 19 negativna osobine kola so o manuša ka sikaven len ko amaro vreme. Akala osobine tane slična e osobinencar so spomningja len o Pavle ko Rimjanite 1:29-31. Ama, ko pismo so bičhalgja le dži ko Timotej koristinela lafija kola so našti te arakhen pe ko nijekh javer than ko Hristijanska grčka spisija. O Pavle počminela e lafencar: „O manuša ka...“ Ama nane sa e manušen o lošna osobine so vakergja len o Pavle. E Devleskere slugen isi len but pojavera osobine. (Čitin Malahija 3:18.)

SAR DIKHAJA KI AMENDE

4. So značinela te ovel pe gordo?

4 O Pavle prvo vakergja kaj but džene ka mangen korkori pes hem ka mangen o pare, a palo adava kaj o manuša ka oven čalmdžie, ka ikeren pe ko baripe hem ka oven gorda. O manuša so isi len asavke osobine but puti mislinena kaj tane pošukar taro javera adaleske so izgledinena šukar, tane sposobna, barvale ili isi len šukar položba ko opštestvo. Asavke manušenge tano najvažno o javera te falinen len. Bašo jekh asavko manuš jekh izučuvači pišingja: „Ko plo vilo isi le jekh tikno oltari ple slikaja angli koja so klajninela pe“. Nesave manuša vakergje kaj i gordost tani doborom odvratno so čak ni okola soj gorda na mangena akaja osobina keda dikhena la ko javera.

5. Sar ule gorda nesave verna sluge e Devleskere?

5 E Jehovaske tani odvratno i gordost. Ov mrzinela o „jakhja soj gorda“ (Izr. 6:16, 17). I gordost na mukhela e manušen te oven paše e Devlea (Ps. 10:4). Adaja osobina isi e Benge (1. Tim. 3:6). Žalno tano adava so čak nesave verna sluge e Jehovaskere ule gorda. Na primer, o cari o Osija tari Juda but berša sine verno sluga e Devleske. Ama, ki Biblija pišinela: „Keda ulo silno, leskoro vilo doborom ulo gordo so korkori peske kergja lošnipe hem na ačhilo verno e Jehovaske, ple Devleske“. O Osija khuvgja ko hrami hem thargja temjani, a adava na sine le pravo te kerel. O cari o Ezekija isto agjaar nesavo vreme sine gordo (2. Let. 26:16; 32:25, 26).

6. Soske šaj sine o David te ovel gordo, ama so pomožingja leske te ačhovel ponizno?

6 Nesave manuša ovena gorda soske tane šuže, pendžarde, talentirime baši muzika, silna ili adaleske so o javera falinena len. E Davide sine le sa akala bukja, ama ačhilo ponizno celo plo životo. Na primer, otkeda mudargja e Golijate, o Saul vakergja e Davideske kaj ka del le ple čhaja romnjake. Ama, o David vakergja: „Koj sium me hem koj tani mli familija, me dadeskoro kher ko Izrael, pa me te ovav e careskoro džamutro?“ (1. Sam. 18:18). So pomožingja e Davideske te ačhovel ponizno? Ov džanlja kaj sekoja osobina,  sposobnost ili položba isi le, soske o Devel sine ponizno hem sikavgja leske vnimanie (Ps. 113:5-8). O David džanlja kaj sekoja šukar buti dobingja la taro Jehova. (Sporedin 1. Korinkjanite 4:7.)

O manuša šaj te oven pottiknime te služinen e Devleske adaleske so leskere sluge tane ponizna

7. So ka pomožinel amenge te sikava poniznost?

7 Slično sar o David, e Jehovaskere sluge avdive trudinena pe te oven ponizna. Pherela amare vile adava so džanaja kaj o Jehova, o Najbaro ko celo univerzum, tano ponizno (Ps. 18:35). Mangaja te primenina akala lafija: „Sikaven sočuvstvo hem mangipe, ljubeznost, poniznost, ačhoven smirime hem oven strpliva“ (Kol. 3:12). Isto agjaar džanaja kaj o mangipe „na falinela pe, na vazdela pe“ (1. Kor. 13:4). Keda o javera ka dikhen kaj siem ponizna, šaj ola da ka mangen te pendžaren e Jehova. Isto sar so jekh rom šaj te ovel pottiknimo te služinel e Jehovaske adaleske so leskiri romni ponašinela pe šukar, agjaar o manuša da šaj te oven pottiknime te služinen e Devleske adaleske so leskere sluge tane ponizna (1. Pet. 3:1).

SAR PONAŠINAJA AMEN E JAVERENCAR

8. a) Sar dikhena avdive nesave manuša ko adava keda o čhave na šunena ple roditelen? b) So vakerela i Biblija e čhavenge te keren?

8 O Pavle vakergja sar ka ponašinen pe o manuša jekh jekhea ko posledna dive. Ov pišingja kaj o čhave nane te šunen ple roditelen. Avdive but lila, filmija hem emisie ki televizija kerena te dikhjol normalno pa čak šukar keda o čhave nane poslušna ple roditelenge. Ama, akaja osobina kerela i familija te na ovel stabilno hem adava lošno vlijajnela upro celo opštestvo. O manuša odamna džanena akava. Na primer, ko purano vreme ki Grcija, okova so ka khuvel sine ple roditelen našavela sine ple pravija ko opštestvo. Sprema o rimsko zakoni, ako jekh manuš khuvela sine ple dade, ovela sine kaznimo sar nekoj so mudargja nekas. Hem o Hebrejska hem o Grčka spisija pottikninena e čhaven te poštujnen pumare roditelen (2. Moj. 20:12; Ef. 6:1-3).

9. So šaj te pomožinel e čhavenge te šunen ple roditelen?

9 So šaj te pomožinel e čhavenge te šunen ple roditelen iako o javera soj uzi lende na kerena adava? Keda o čhave ka razmislinen bašo sa o šukar bukja so kergje lenge o roditelija, valjani te oven blagodarna hem te mangen te šunen len. O čhave isto agjaar valjani te haljoven kaj o Devel, kova soj tano Dad sarinenge, adžikerela lendar te šunen ple roditelen. Adalea so ka vakeren šukar bukja bašo ple roditelija, o čhave pomožinena pumare amalenge poviše te poštujnen pumare roditelen. Džangjola pe, ako o roditelija na mangena ple familija, e čhavenge šaj te ovel popharo te šunen len. Tari javer strana, keda jekh čhavo ka dikhel kaj leskere roditelija čače mangena le, adava ka pomožinel leske te šunel len čak keda leske pharo te  kerel adava. Jekh terno phral, so vikinela pe Ostin vakerela: „Iako but puti mangava sine te kerav nešto pogrešno, mle roditelija čhivena mange sine razumna pravilija, objasninena sine mange soske kerena adava hem sekogaš sine spremna te keren mancar lafi. Akava pomožingja mange te šunav len. Adaleske so dikhava sine kaj grižinena pe mange, mangava sine te kerav len bahtale“.

10, 11. a) Kola lošna osobine sikavena kaj e manušen nane len mangipe jekh jekheske? b) Kobor but mangena o čačutne hristijanja e javere manušen?

10 O Pavle vakergja javera da osobine kola so sikavena kaj e manušen nane len mangipe jekh jekheske. Otkeda vakergja kaj o čhave „nane te šunen ple roditelen“, phengja kaj o manuša nane te oven blagodarna. Akava isi le smisla soske o manuša so nane blagodarna na ceninena o šukar bukja so kerena lenge o javera. O Pavle isto agjaar vakergja kaj o manuša nane te oven verna. Ola nane te oven spremna bašo bilo savo dogovor, so značinela kaj nane te mangen te oven ko mir e javerencar. O manuša ka oven hulitelija hem predavnikija, ka vakeren gruba hem lošna lafija bašo manuša, pa čak bašo Devel. Isto agjaar, ka oven iftiradžie kola so ka vakeren štetna hovajba te šaj te meljaren e javerengoro anav. * (Dikh i fusnota.)

11 E Jehovaskere sluge tane pojaver taro but manuša avdive ko sveto, soske ola sikavena čačutno mangipe e javerenge. Akava sekogaš sine agjaar. O Isus vakergja kaj ko zakoni e Mojsejeskoro samo i zapoved te manga e Devle tani považno tari zapoved te manga e javere manušen (Mat. 22:37-39). Ov isto agjaar vakergja kaj o čačutne hristijanja ka oven pendžarde palo mangipe so ka sikaven jekh jekheske. (Čitin Jovan 13:34, 35.) Ola ka mangen čak ple dušmanen (Mat. 5:43, 44).

12. Sar sikavgja o Isus mangipe e javerenge?

12 O Isus sikavgja kaj čače mangela e manušen. Ov džala sine tari diz ki diz te šaj te vakerel e manušenge o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo. Sasljargja okolen so sine korole, sakatija, leprozna hem kašuke. Isto agjaar voskresningja mulen (Luka 7:22). O Isus čak dengja plo životo te šaj te spasinel e manušen, iako but džene mrzinena le sine. Ov sovršeno sikavgja o mangipe ple Dadeskoro. Avdive, e Jehovaskere svedokija ko celo sveto džana palo primer e Isuseskoro hem sikavena mangipe javerenge.

13. Sar šaj o mangipe so sikavaja e javerenge te pottikninel len te mangen te oven paše e Jehovaja?

13 Ako sikavaja e manušenge kaj mangaja len, adava šaj te pottikninel len te mangen te oven paše amare Dadea. Na primer, jekh manuš taro Tajland gelo ko jekh regionalno kongres hem sine vooduševimo keda dikhlja kaj o phralja hem o phenja sikavena mangipe jekh jekheske. Otkeda gelo peske khere, rodingja nekoj taro e Jehovaskere svedokija te proučinel lea i Biblija duj puti ko kurko. Palo adava propovedinela sine ple celo familijake. Palo samo šov masek, akava manuš prvo puti sine le čitibe tari Biblija ki dvorana. Dali amen da sikavaja mangipe e javerenge? Puč tut: „Dali kerava sa te šaj te pomožinav e javerenge ki mli familija, ko sobranie  hem keda sium ki služba? Dali trudinava man te dikhav ko javera sar so dikhela o Jehova?“

RUVA HEM BAKHRE

14, 15. Save lošna osobine sikavena but džene, ama save promene kergje nesave manuša?

14 Ko posledna dive, e manušen isi len javera da lošna osobine so valjani te izbegina len. But džene na mangena o šukaripe. Ola mrzinena adava soj šukar hem protivinena pe leske. Asavke manušen nane len samokontrola hem tane surova. Nesave tane inačie. Ola kerena o bukja bizo te razmislinen hem na sekirinena pe sar lengere postapke ka vlijajnen upro javera.

15 But džene kola so angleder sine len osobine sar e opasna životnengere meningje pli ličnost. Asavke bare promene sine prorokujme ki Biblija. (Čitin Isaija 11:6, 7.) Ki late čitinaja bašo diva životne, sar soj o ruva hem o lavija kola so živinena ko mir kherutne životnencar, sar soj o bakhre hem o telcija. Soske isi len mir? O proroštvo vakerela: „I phuv ka ovel pherdi pendžaribaja bašo Jehova“ (Isa. 11:9). O životne našti te sikljoven bašo Jehova. Adaleske, ki simbolično smisla akava proroštvo kerela lafi bašo promene so ka keren o manuša ki pli ličnost.

O načelija tari Biblija šaj te meninen nekaskoro životo! (Dikh o pasus 16)

16. Sar i Biblija pomožingja nesave manušenge te meninen pe?

Nane lokho te keren pe promene, ama e Devleskoro duho ka pomožinel okolenge so mangena te keren leskiri volja

16 But džene taro amare phralja hem phenja angleder sine surova sar ruva, ama akana tane krotka. Šaj te čitine nesave taro lengere iskustvija ki rubrika „I Biblija šaj te meninel amaro životo“ koja so arakhljovela ki jw.org. Okola so pendžarena e Jehova  hem služinena leske nane sar okola so ka sikaven pe sar asavke so darana taro Devel, ama nane te živinen agjaar. Asavke manuša kerena pe kaj služinena e Devleske, ama ple ponašibaja sikavena kaj nane agjaar. Ama, nesave sluge e Jehovaskere, kola so angleder ponašinena pe sine grubo, akana uravgje i „nevi ličnost koja soj kerdi sprema e Devleskiri volja ki čačutni pravednost hem vernost“ (Ef. 4:23, 24). Keda o manuša sikljovena bašo Devel, haljovena kaj valjani te poštujnen leskere merilija. Akava pomožinela lenge te promeninen ple veruvanja, stavija hem adava so kerena. Nane lokho te keren pe asavke promene, ama e Devleskoro duho ka pomožinel okolenge so mangena te keren leskiri volja.

„ASAVKENDAR NAŠ“

17. Sar šaj te pazina te na vlijajnen upri amende e javerengere lošna osobine?

17 Sa polokhe šaj te dikhel pe i razlika maškar okola so služinena e Devleske hem okola so na služinena leske. Valjani te pazina te na mukha o lošna osobine e javerengere te vlijajnen upri amende. Mangaja te šuna o sovet so dela amen o Jehova te naša asavkendar so isi len o osobine soj pišime ko 2. Timotej 3:2-5. Džangjola pe, našti te naša sarinendar so isi len lošna osobine. Šaj valjani te kera buti lencar, te dža ki škola ili te živina lencar. Ama, na valjani te razmislina ili te ponašina amen sar lende. So šaj te pomožinel amenge? Valjani te kera pozoralo amaro amalipe e Jehovaja agjaar so ka proučina i Biblija hem ka birina amenge amala so mangena le.

18. Sar amare lafencar hem ponašibaja šaj te pomožina e javerenge te mangen te pendžaren e Jehova?

18 Amen isto agjaar mangaja te pomožina e javerenge te sikljoven bašo Jehova. Adaleske, rode prilike te propovedine hem molin e Jehova te vakere o ispravna lafija ko ispravno vreme. Valjani o javera te džanen kaj siem e Jehovaskere svedokija. Agjaar, amare šukar ponašibaja ka falina e Jehova, a na korkori amen. O Devel preku plo lafi sikavela amen „te otkažina amen taro sa adava so nane sprema e Devleskiri volja hem taro želbe e svetoskere hem te živina mudro, pravedno hem te ova verna e Devleske maškar akava avdisutno sveto“ (Tit 2:11-14). Ako džaja palo primer e Jehovaskoro hem keraja adava so mangela te kera, o javera ka dikhen adava. Nesave šaj čak te vakeren: „Ka dža tumencar, soske šungjem kaj o Devel tano tumencar“ (Zah. 8:23).

^ pas. 10 O Grčko lafi bašo „iftiradžija“ ili „obviniteli“ tano dijabolos. Ki Biblija, akava lafi koristinela pe sar titula bašo Satana, kova soj lošno hem vakerela iftire bašo Devel.