Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  januari 2017

Adava so šungjan mandar doverin le verna manušenge

Adava so šungjan mandar doverin le verna manušenge

Adava so šungjan mandar doverin le verna manušenge, kola so palo adava ka oven osposobime te sikaven e javeren (2. TIM. 2:2)

GILJA: 123, 53

1, 2. Sar dikhena but manuša ki pumari buti?

BUT manuša mislinena kaj lengiri vrednost zavisinela taro adava savi buti kerena. Ko nesave kulture keda zapoznajnaja nekas, normalno tano te puča le: „Kote kerea buti?“

2 Ki Biblija, keda kerela pe lafi bašo nesave manuša, nekogaš pišinela savi buti kerena sine. Na primer, bašo Matej vakerela kaj sine danočniko, bašo Simon kaj sine kožari, a o Luka doktori (Mat. 10:3; Dela 10:6; Kol. 4:14). Isto agjaar, ki Biblija čitinaja save zadače kerena sine nesave manuša ki služba bašo Jehova. Na primer, pišinela kaj o David sine cari, o Ilija proroko, a o Pavle apostoli. Akala manuša ceninena sine o zadače so dengja len o Jehova. Amen da isto valjani te cenina sa o zadače so dobinaja len taro Jehova.

3. Soske o pophure valjani te obučinen e poternen? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

3 Amen mangaja te služina e Jehovaske hem ceninaja  amare zadače. But džene amendar uživinaja ko zadače so isi amen hem mangaja te kera len kobor so šaj poviše vreme. Ama žalosno tano adava keda o manuša phujrovena hem našti više te keren adava so kerena sine sar poterne (Prop. 1:4). Adava anela but predizvikija e Jehovaskere slugenge. Avdive, sa poviše propovedinela pe hem e Jehovaskiri organizacija koristinela i sovremeno tehnologija te šaj poviše manuša te šunen o šukar haberi. Ama ponekogaš šaj te ovel pharo e pophurenge te sikljon te keren o bukja ko javer način (Luka 5:39). Isto agjaar, sar so phujrona o manuša, isi len sa pohari sila (Izr. 20:29). Adaleske, but tano korisno keda o pophure obučinena e poternen te šaj te len poviše odgovornostija ki organizacija. (Čitin Psalm 71:18.)

4. Soske nesave phralenge nane lokho te den pumare odgovornostija e poternenge? (Dikh i ramka „ Soske nekaske tano pharo te del ple odgovornostija“.)

4 Nane sekogaš lokho e phralenge so isi len odgovornostija te obučinen e poternen hem te den len pumare odgovornostija. Šaj lenge pharo keda razmislinena kaj ka našaven nesavi zadača so but mangena la hem uživinena ki late. Ili šaj darana kaj, ako ola na kerena i zadača, nane te ovel šukar završimi. Isto agjaar, šaj mislinena kaj nane len vreme te obučinen e javeren. Ama, tari javer strana, o poterne phralja valjani te oven strpliva ako panda na dobingje pobare odgovornostija.

5. Bašo kola pučiba ka kera lafi ki akaja statija?

5 Ki akaja statija ka kera lafi bašo akala pučiba: Soske tano važno o pophure phralja te pomožinen e poternenge te len poviše odgovornostija? Sar šaj te keren adava? (2. Tim. 2:2). Soske o poterne phralja valjani te ovel len ispravno stavi džikote sorabotinena hem sikljovena e pophure phralendar soj poiskusna? Najangle te dikha sar o cari o David spremingja ple čhave baši jekh but važno zadača.

O DAVID SPREMINGJA E SOLOMONE

6. So manglja te kerel o David? So vakergja leske o Jehova?

6 O David beršencar sine progonimo hem valjani sine te našel taro jekh than ko javer. Keda ulo cari, ov živinela sine ki carsko palata. Adaleske vakergja e Nataneske: „Me živinava ki palata kerdi taro kedrovo kaš, a o kovčego e Jehovaskere sojuzea arakhljola telo šatori“. O David but manglja te kerel jekh šužo hrami e Jehovaske. O Natan vakergja leske: „Ker sa so pašljola tuke ko vilo, soske o čačutno Devel tano tuja“. Ama, adava na sine e Jehovaskiri volja. Adaleske vakergja e Nataneske te vakerel e Davideske akala lafija: „Tu nane te kere mange kher te živinav ki leste“. Iako o Jehova vakergja e Davideske kaj ponadari da ka ovel lea, ov phengja leske kaj o hrami ka kerel le leskoro čhavo, o Solomon. Sar reagiringja o David? (1. Let. 17:1-4, 8, 11, 12; 29:1).

7. Sar reagiringja o David ko adava so vakergja leske o Jehova?

7 O David čače mangela sine te kerel hrami e Jehovaske, adaleske šaj sine but razočarimo so našti ov te kerel adava. Ama, celosno poddržingja e Solomone te šaj te gradinel o hrami. Ov pomožingja te organizirinen pe o rabotnikija hem te khedel pe sastrn,  bakari, srebro, zlato hem kaš. E Davideske na sine važno koj ka kerel o hrami. Keda sine završimo, o hrami sine pendžardo sar e Solomoneskoro hrami. O David, isto agjaar, ohrabringja e Solomone akale lafencar: „A akana mo čhavo, o Jehova neka ovel tuja te šaj te uspejne ko sa hem te kere kher e Jehovaske, tle Devleske, sar so vakergja ov baši tute“ (1. Let. 22:11, 14-16).

8. Soske o David šaj mislingja kaj o Solomon nane spremno te kerel o hrami? Ama, so kergja o David?

8 (Čitin 1. Letopisi 22:5.) O David šaj mislingja kaj o Solomon nane spremno bašo adava važno proekti. O hrami valjani sine te ovel veličestveno kerdo, a o Solomon sine terno hem neiskusno. Ama, o David džanlja kaj o Jehova ka pomožinel leskere čhaveske te završinel akaja važno buti. Adaleske, ov kergja sa so šaj te pomožinel e Solomone te ovel spremno bašo adava baro proekti.

SPREMNO OBUČIN E JAVEREN

Radosna siem keda dikhaja sar o poterne phralja lena poviše odgovornostija (Dikh o pasus 9)

9. So šaj te pomožinel e pophure phralenge spremno te den odgovornostija e javerenge? Vaker primer.

9 O pophure phralja na valjani te osetinen pe obeshrabrime keda dena nesave ple odgovornostija e poternenge. Soske? Adaleske so, keda obučinena e poternen, o pophure phralja pomožinena te napredujnel i buti bašo Carstvo. Te vakera jekh primer. Jekh čhavo, džikote tano tikno, dikhela sar leskoro dad vozinela o vrda. Ama, keda ka ovel pobaro, o dad šaj te objasninel leske sar vozinela pe. Palo nesavo vreme, keda ka ovel e čhave vozačko dozvola, ov korkori ka počminel te vozinel o vrda. Ama, o dad ponadari da ka del le sovet sar te vozinel. Ponekogaš ka menine pe — nekogaš ka vozinel o dad, a nekogaš o čhavo. Keda o dad ka phujrol, o čhavo ka vozinel poviše. Dali o dad ka holjanel  bašo adava? Na, verojatno ka ovel radosno soske šaj o čhavo te vozinel le. Isto agjaar, o pophure phralja tane radosna keda dikhena sar o poterne kola so sine obučime lendar, prifatinena odgovornostija ki organizacija.

10. Sar reagiringja o Mojsej keda o javera počmingje te ponašinen pe sar prorokija?

10 Mora te pazina te na ova ljubomorna keda o javera dobinena nesave zadače. Šaj te sikljova taro adava sar reagiringja o Mojsej keda nesave Izraelcija počmingje te ponašinen pe sar prorokija. (Čitin 4. Mojseeva 11:24-29.) O Isus Navin manglja o Mojsej te zabraninel lenge te keren adava, ama ov vakergja: „Zarem sian ljubomorno baši mande? Ma ov! Mangava sarine taro e Jehovaskoro narodo te oven prorokija, soske tegani o Jehova ka čhivel plo duho upri lende!“ O Mojsej džanlja kaj o Jehova kergja te ponašinen pe agjaar. Ov na manglja leste te falinen le, nego manglja sa e Jehovaskere sluge te oven len zadače. Sar tano amencar? Dali radujnaja amen keda o javera dobinena zadače ki organizacija?

11. So vakergja jekh phral so dengja ple odgovornostija jekhe poterne phraleske?

11 Avdive, isi but phralja kola so beršencar dengje pestar sa ki služba e Jehovaske hem obučingje e poterne phralen te šaj lena poviše odgovornostija. Te dikha o primer jekhe phraleskoro, o Piter. Ov nakhlja 74 berša ki polnovremeno služba hem skoro ekvaš taro adala berša služingja ki jekh podružnica ki Evropa. But vreme sine nadgledniko ko Oddelenie baši služba. Palo adava, akaja zadača sine dendi jekhe poterne phraleske kaste so o Piter obučingja le. Ov vikinela pe sine Pol. Dali o Piter holjangja baši akaja promena? Na. Ov vakergja: „But sium radosno so isi phralja kola so šaj te oven obučime te šaj ovela len pobare odgovornostija hem kola so but šukar kerena ple zadače“.

CENIN E POPHURE PHRALEN

12. So sikljovaja taro Rovoam?

12 Keda e Solomoneskoro čhavo o Rovoam ulo cari, pučlja e pophuren bašo sovet sar te kerel pli nevi zadača. Ama, na šungja lengoro sovet. Ov šungja o sovet taro poterne kolencar so barilo. O posledice sine katastrofalna (2. Let. 10:6-11, 19). So sikljovaja taro akava? Mudro tano te  roda sovet taro pophure hem poiskusna phralja amendar. O poterne na valjani te osetinen pritisok kaj mora te keren o bukja isto sar so kerena pe sine poangle. Ama, ola valjani ponadari da te len ko predvid o sovetija e pophurengere hem na valjani te mislinen kaj o način sar o pophure phralja kerena o bukja na funkcionirinela.

13. Sar valjani o poterne phralja te sorabotinen e pophurencar?

13 Ponekogaš, o poterne phralja dobinena odgovornost te nadgledinen o zadače so kerena len o pophure hem poiskusna phralja. Mudro tano o poterne te sikljoven taro akala pophure phralja. O Pol, kova so zameningja e Pitere sar nadgledniko ko jekh oddelenie ko Betel, vakergja: „Pučava sine e Pitere bašo sovet hem ohrabrinava sine e javeren da taro oddelenie te keren adava“.

O Pavle odvojnela sine vreme te sikavel e Timoteje, hem ov siklilo šukar

14. So šaj te sikljova taro adava sar sorabotingje o Timotej hem o Pavle?

14 O Timotej sine but poterno taro Pavle, ama ola zaedno sorabotingje but berša. (Čitin Filipjanite 2:20-22.) O Pavle vakergja e phralenge taro Korint: „Bičhalava tumenge e Timoteje, soske ov tano mlo manglo hem verno čhavo ko Gospodari. Ov ka setinkerel tumen ko načelija kolende so ikerava ma džikote služinava e Isuseske, hem bašo kola so sikavava segde ko sekova sobranie“ (1. Kor. 4:17). Taro akava jasno dikhaja kaj o Pavle hem o Timotej but šukar sorabotinena sine hem pomožinena pe sine jekh jekhea. O Pavle odvojnela sine vreme te sikavel e Timoteje bašo načelija kola so ikerela len sine džikote služinela sine e Isuseske. O Timotej primeningja adava so sikljola sine. Adaleske, o Pavle zamanglja e Timoteje hem sine sigurno kaj šukar ka grižinel pe bašo duhovna potrebe e phralengere hem e phenjengere ko Korint. O starešine šaj te sikljon taro primer e Pavleskoro džikote obučinena javere phralen te šaj jekh dive ola da te grižinen pe bašo sobranie.

SEKAS ISI VAŽNO ULOGA

15. Sar šaj o lafija taro Rimjanite 12:3-5 te pomožinen amen te prifatina o promene?

15 Živinaja ko but važno vreme. E Jehovaskiri organizacija ki phuv bajrola ko but načinija. Akava značinela kaj stalno ka oven promene. Nesave taro akala promene vlijajnena upri amende hem šaj nane amenge lokho te prifatina len. Adaleske valjani te ova ponizna hem te ovel amenge najvažno adava so mangela o Jehova, a na so mangaja amen. Adava ka pomožinel amen te ačhova obedineta. O Pavle pišingja e phralenge ko Rim: „Vakerava sekaske tumendar te na mislinel baši peste poviše taro adava so valjani te mislinel“. Palo adava objasningja kaj sekova jekh ko sobranie isi le različno  uloga, isto sar sekova delo taro telo so isi le različno uloga (Rim. 12:3-5).

Sa o sluge e Jehovaskere mangena te poddržinen o Carstvo hem te keren sa so rodela pe lendar

16. So šaj te kerel sekoj amendar te šaj te zadržinel o mir hem o edinstvo ki e Jehovaskiri organizacija?

16 E Jehovaskoro narodo mangela te poddržinel o Carstvo hem te kerel sa so rodela pe lestar. O pophure phralja šaj te obučinen e poternen. O poterne phralja šaj te len poviše odgovornostija hem te sikaven skromnost hem poštovanje. O ženime phralja ceninena keda lengere romnja poddržinena len čak keda o okolnostija meninena pe. Akala romnja šaj te sikljon tari Priskila, koja so verno poddržingja ple rome, e Akila (Dela 18:2).

17. Bašo so obučingja o Isus ple učenikon?

17 O Isus dengja amen najšukar primer bašo adava so značinela spremno te obučina e javeren. Ov džanlja kaj javera ka valjani te keren i buti so ov počmingja la. Ov isto agjaar džanlja kaj leskere učenikija tane nesovršena. Ama, sine le doverba kaj ola ka propovedinen o šukar haberi ki pobari mera lestar (Jovan 14:12). Ov šukar obučingja len sar te propovedinen, hem adaleske šaj sine te propovedinen ki sekoja phuv kote so gele (Kol. 1:23).

18. Save zadače adžikerena amen ki idnina? Savi važno zadača isi amen akana?

18 Palo e Isuseskoro meribe, o Jehova voskresningja le ko nebo hem dengja le pobare zadače. Čhivgja le ki posebno položba koja soj pobari tari „sekoja vlada hem vlast hem sila hem uprava“ (Ef. 1:19-21). Čak ako meraja sar verna sluge e Jehovaskere angleder o Armagedon, palem ka živina ko nevo sveto hem ka oven amen but zadače kolende so ka šaj te uživina. Avdive da, sarinen isi amen važno zadača — te propovedina o šukar haberi hem te pomožina e manušenge te oven učenikija e Isuseskere. Adaleske, bizi razlika dali siem terne ili phure, sekoj amendar te ovel zafatimo ki buti e Gospodareske (1. Kor. 15:58).