Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  fevruari 2017

 ISKUSTVO

Osetingjem e Devleskoro šukaripe ko but načinija

Osetingjem e Devleskoro šukaripe ko but načinija

MO DAD, o Artur, panda sar terno mangela sine e Devle hem mangela sine te ovel svešteniko ki metodističko crkva. Ama, keda čitingja nešto tari literatura taro Istražuvačija e Biblijakere, ov smeningja plo mislenje hem počmingja te družinel pe lencar. Ko 1914 berš, keda sine le 17 berš, ov krstingja pe. Keda sine i Prvo svetsko vojna, dobingja pokana te džal ki vojska, ama, ov odbingja. Adaleske, sine osudimo te ovel phanlo deš masek ko Kingston (Ontario, Kanada). Keda iklilo taro zatvor, ulo kolporteri, sar so vikinena pe sine o pionerija ko adava vreme.

Ko 1926 berš, mo dad ženingja pe jekhe phenjaja, i Hejzel Vilkinson. Lakiri daj šungja bašo čačipe ko 1908 berš. Ko 24 april 1931 berš, bijandiljum me, o dujto taro štar čhave. Mo dad but mangela sine te čitinel i Biblija hem amende da sikavgja te kera adava. Najvažno ko životo sine amenge te služina e Jehovaske. Redovno sar familija propovedinaja sine taro kher ko kher (Dela 20:20).

ISTO SAR MO DAD, SIUM SINE NEUTRALNO HEM PIONERI

Ko 1939 berš, počmingja i Dujto svetsko vojna. O javer berš, e Jehovaskere svedokonge ki Kanada sine zabranimo te propovedinen. Ko škole, taro učenikija rodela pe sine te pozdravinen o zname hem te giljaven i himna. Obično o nastavnikija mukhena sine me hem mi phen i Doroti te ikljova tari prostorija keda o javera kerena adava. Ama, jekh dive mo nastavniko manglja te ladžakerel man anglo sarine hem vakergja mange kaj sium kukavica. Keda završingje o časija, nekobor čhave tari škola napadingje man hem peravgje man ki phuv. Adava kergja te ovav panda poodlučno te šunav e Devle sar vladeteli, a na e manušen (Dela 5:29).

Ko juli 1942 berš, keda sine man 11 berš, krstingjum man ko rezervoari panjeske ki jekh farma. Sekova raspust koristinava le sine te ovav pomošno pioneri. Jekh berš, sine man prilika zaedno trine phralencar te džav ko severno delo taro Ontario te šaj te propovedina e manušenge so čhinena kašta.

Ko 1 maj 1949 berš, počmingjum e opšto pionersko službaja. Palo nesavo vreme sium sine vikimo te pomožinav te gradinel pe i podružnica ki Kanada, kote so pokasno počmingjum te služinav sar členi ki adaja betelsko familija. Služinava sine ki pečatnica kote so sikliljum sar te koristinav i pečatarsko presa. Setinava man kaj nekobor kurke celo rat keraja sine buti te šaj te pečatina jekh traktati kova so kerela sine lafi bašo progonstvo so sine e Jehovaskere narodo ki Kanada.

Palo nesavo vreme, služinava sine ko Oddelenie baši služba. Sine mange dendi zadača te intervjuirinav e pioneren so valjani sine te služinen ko Kvebek, kote so sine baro progonstvo. Jekh taro akala pionerija sine i Meri Zazula taro Edmonton (Alberta, Kanada). Lakere roditelija sine pravoslavna. Keda i Meri hem lakoro phral na mangle te čhinaven e proučibaja i Biblija, lengere roditelija paldingje len taro kher. Oj hem lakoro phral krstingje pe juni 1951 berš hem palo šov masek počmingje e pionersko službaja. Džikote intervjuirinava la sine dikhljum kaj but mangela e Jehova. Setinava man kaj mislingjum mange, akaja phen bi mangava te ovel mli romni. Palo enja masek, venčingjem amen — ko 30 januari 1954 berš. Jekh kurko pali amari venčavka siem sine vikime te dobina obuka baši pokrainsko služba. Duj berš siem sine ki akaja služba ko severno delo taro Ontario.

 Adaleske so o propovediba bajrola sine but sigate ko celo sveto, sine potreba taro poviše misionerija. I Meri hem me mislingjem amenge, čim amen šaj sine te izdržina o šudre evenda hem o dosadna komarcija nilaeske ki Kanda, tegani ka šaj te izdržina segde. Gelem ki biblisko škola Gilead hem ko juli 1956 berš, diplomiringjem ko 27 klasi. Noemvri, siem sine ki amari nevi dodelba — Brazil.

SAR MISIONERIJA KO BRAZIL

Keda reslem ko Brazil, počmingjem te sikljova i portugalsko čhib. Prvo, počmingjem te sikljova nekobor lafija te šaj te počmina razgovor, a palo adava kratka prezentacie sar te nudina spisanie. Tegani, keda gelem ki služba, arakhlem jekhe romnja koja so sikavgja interes. Angleder dogovoringjem amen kaj, ako nekoj sikavela interes, ka čitina leske nesavo stiho so vakerela savo ka ovel o životo keda ka vladinel e Devleskoro Carstvo. Adaleske čitingjum Otkrovenie 21:3, 4 — hem palo adava peljum ko nesvest! Sine mange but pharo te izdržinav o tatipe hem o vlažno vreme. Nikogaš na uspejngjum te navikninav man ki adaja klima.

E misionersko službaja počmingjem ki diz Kampos. Avdive adari isi 15 sobranija! Ama, prvo puti keda gelem, sine samo jekh grupa hem misionersko kher kote so živinena sine štar phenja: Ester Trejsi, Ramona Bauer, Luiza Švarc hem i Lorejn Bruks (akana Valen). Mli zadača ko misionersko kher sine te pomožinav te thoven pe o šeja hem te anav kašta te kerel pe hajbaske. Jekh rat ponedelnik keda završingjem e proučibaja i Stražarsko kula, i Meri pašlili upro jekh jastuko ko kaučuko. Keraja sine lafi sar nakhlja amenge o dive. Keda uštili taro kaučuko, telo jastuko kote so pašljola sine iklilo sap! Akava bikanimo gosto kergja amenge bari buna sa džikote na mudargjum le.

Palo jekh berš, keda siklilem i čhib, počmingjem e pokrainsko službaja. Služingjem ko thana kote so na sine struja. Sovaja sine tele ki phuv hem patujnaja sine grastea hem kočijaja. Te šaj te propovedina ko thana kote so na sine propovedimo, gelem vozea ko jekh gradi ko planine hem adari lelem jekh soba ki kirija. I podružnica bičhalgja amenge 800 spisanija te koristina len ki služba. Valjani sine poviše puti te dža ki pošta te šaj te la sa o kutie.

Ko 1962 berš, ko različna thana ko celo Brazil ikerela pe sine i škola bašo imenujme phralja. Šov masek, valjani sine korkori te patujnav tari jekh škola ki javer. Sium sine instruktori ko Manaus, Belem, Fortaleza, Resife hem Salvador. Keda sium sine ko Manaus, organiziringjum oblasno kongres ki jekh pendžardi sala baši opera. Adaleske so sine baro bršim, na sine dovolno čisto pani pijbaske hem na sine amen šukar thana kote so šaj o phralja hem o phenja te han maro (ko adava vreme, ko kongresija dela pe sine hajbaske). Kergjum lafi jekhe voeno oficerea hem vakergjum leske bašo amaro problemi. Ov sine ljubezno hem grižingja pe te ovel amen dovolno pani pijbaske bašo celo kongres. Isto agjaar, bičhalgja vojnikija te čhiven duj bare šatorija, kola so koristingjem len sar kujna hem trpezarija.

Džikote na sium sine khere, i Meri propovedinela sine ko delovna thana, kote so nikoj na mangela  sine te kerel lafi baši Biblija. Adala manuša sine tari Portugalija hem ale ko Brazil te zarabotinen pare. I Meri razočaringja pe hem vakergja nesave ple amalenge: „I Portugalija tani posledno than ko sveto kote so bi mangava te živinav“. Kratko palo adava, dobingjem jekh pismo. Adava sine pokana te služina baš ki Portugalija, kote so o propovedibe sine zabranimo. I Meri našti sine te verujnel. Ama, prifatingjem i dodelba hem selingjem amen ki Portugalija.

AMARI DODELBA KI PORTUGALIJA

Reslem ko Lisabon (Portugalija), ko avgust 1964 berš. I tajno policija kerela sine e phralenge but problemija. Adaleske, na sine mudro odma te kontaktirina e Jehovaskere svedokoncar adari. Prvo, živingjem kirijaja ki jekh soba, ama keda dobingjem viza lelem ki kirija jekh stani. Palo pandž masek, šaj sine te kontaktirina e phralencar tari podružnica. Siem sine but bahtale so šaj sine te dža ko sostanok.

Adaleske so o propovedibe sine zabranimo, o dvorane sine phanle, a o sostanokija ikerena pe sine ko khera e phralengere. I policija redovno proverinela sine e phralengere khera. But phralja hem phenja sine ingarde ko policiska stanice te oven isprašime. I policija maltretirinela len sine hem čhivela len sine silaja te vakeren o anava e odgovorna phralengere. Te šaj te zaštitinen pe jekh jekhea, o phralja na koristinena sine pumare prezimija nego vikinena pe sine samo ko anav.

Ceninaja o spomenija so isi amen ko poviše taro 60 berša ki služba

Amari glavno cel sine te grižina amen o phralja ponadari da te dobinen literatura koja so ka pomožinel len te izdržinen o progonstvo. I Meri, mašinaja bašo kucibe, ki jekh posebno hartija pišinela sine o statie proučibaske tari Stražarsko kula hem javer literatura. Adaja hartija palo adava koristinela pe sine sar matrica te šaj te keren pe poviše kopie e phralenge.

KO SUDO BRANINAJA O ŠUKAR HABERI

Ko juni 1966 berš, ko Lisabon ikergja pe jekh važno sudsko slučaj. Sa o 49 členija taro sobranie Fejžu sine obvinime adaleske so sine ko jekh nezakonsko sostanok so ikergja pe ko nesavo kher. Te šaj te spremina len bašo akava sudibe, vežbinaja sine agjaar so me sium sine o advokati so valjangja te dokažinel kaj o phralja tane kriva. Hem sar so mislingjem, gubingjem o slučaj. Sa o 49 phralja hem phenja sine phanle ko zatvor taro 45 dive dži ko pandž tekvaš masekija. Ama, adava sudibe dengja baro svedoštvo. Džikote sine o sudibe amaro advokati čak citirinela sine o lafija taro Gamaliel soj pišime ki Biblija (Dela 5:33-39). Palo adava, o mediumija izvestingje bašo akava sudibe. Siem sine but bahtale so amaro advokati počmingja te proučinel i Biblija hem te džal ko sostanokija.

Ko dekemvri 1966 berš, sium sine imenujmo sar nadgledniko ki podružnica, hem pobaro delo taro mlo vreme grižinava man sine bašo pravna bukja. Kergjem sa so šaj te ana jekh pravno osnova e Jehovaskere svedokonge ki Portugalija te šaj slobodno te služinen e Devleske (Fil. 1:7). Ko 18 dekemvri 1974 berš, o propovedibe konečno sine zakonsko priznajmo. O phral Natan Nor hem o phral Frederik Franc ale taro glavno sedište te  radujnen pe zaedno amencar. Sine amen kongres ko Porto hem ko Lisabon, sine prisutna 46.870 džene, akava kongres nikogaš nane te bistra le.

O Jehova kergja isto agjaar te propovedinel pe ko ostrovija kote so o manuša kerena sine lafi ki portugalsko čhib, sar na primer, ko Azorska Ostrovija, Zelen ’Rt, Madeira, Sao Tome hem Prinsipe. Adaleske so o broj taro objavitelija bajrola sine ko akala thana, sine potreba tari pobari podružnica. Keda završingja pe e gradibaja, o phral Milton Henšel ikergja jekh govor hem svečeno phravgja i podružnica ko 23 april 1988 berš. Sine prisutna 45.522 phralja hem phenja, adathe sine isto agjaar 20 džene kola sine angleder misionerija ki Portugalija hem ale bašo akava posebno nastan.

SIKLILEM TARO VERNA PHRALJA

Ko sa adala berša, me hem i Meri siklilem but taro verna phralja. Na primer, keda sium sine e phralea Teodor Džeres ki jekh zonsko poseta, sikliljum jekh but važno pouka. I podružnica so posetingjem la sine la but baro problemi hem o phralja taro Odbor kergje sa so šaj te pomožinen. Osetingje pe but lošno so na džanle so javer te keren te šaj te rešinen o problemi. Adaleske o phral Džeres utešingja len e lafencar: „Akana tano vreme te mukha o sveti duh te kerel plo“. Isto agjaar nikogaš nane te bistrav so vakergja o phral Franc angleder but berša, keda me hem i Meri posetingjem o Bruklin. Keda zaedno javere phralencar pučlem le savo sovet isi te del amen, ov vakergja: „Mlo sovet tano: Ačhoven e Jehovaskere organizacijaja hem ko šukar hem ko lošno. Nijekh javer organizacija na kerela adava so o Isus zapovedingja ple učenikonge te keren — te propovedinel pe o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo!“

Me hem i Meri šungjem leskoro sovet hem adava kergja amen but bahtale. Isto agjaar, isi amen but šuže spomenija taro zonska posete so sine amen ko nekobor podružnice. Sine amenge but šukar so šaj sine te zapoznajna pophure hem poterne phralen hem phenjen, hem te uverina len kaj o Jehova but ceninela lengiri služba. Sekogaš ohrabringjem len ponadari da te služinen leske.

But berša nakhle, hem akana o solduj džene isi amen poviše taro 80 berša. I Meri isi la problemija e sastipaja (2. Kor. 12:9). Ko životo sine amen but iskušenija. Ama, sa adava panda poviše kerela sine amari vera pozorali hem kergja te ova rešime te ačhova verna e Jehovaske. Keda razmislinaja bašo berša so nakhagjem len ki služba e Jehovaske, haljovaja kaj ple šukaripaja kova so nazaslužinaja le ov blagoslovingja amen ko but, but načinija. * (Dikh i fusnota.)

^ pas. 29 Džikote spreminela pe sine akava iskustvo, o phral Daglas Gest mulo ko 25 oktomvri 2015 berš, hem ačhilo verno dži ko krajo e Jehovaske.