Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  fevruari 2017

E Jehovaskiri namera ka ispolninel pe!

E Jehovaskiri namera ka ispolninel pe!

Vakergjum mli namera hem ka ispolninav la. Soj mli namera, adava ka kerav (ISA. 46:11)

GILJA: 147, 149

1, 2. a) So vakergja amenge o Jehova? b) Kova vetuvanje isi ko Isaija 46:10, 11 hem 55:11?

I BIBLIJA počminela akale ednostavna ama hor lafencar: „Ko početok o Devel kergja o nebo hem i phuv“ (1. Moj. 1:1). Amen dikhlem samo hari taro bukja so kergja len o Devel ko univerzum, hem na džanaja but bašo bukja sar soj i vselena, i svetlina hem i gravitacija (Prop. 3:11). Ama, o Jehova vakergja amenge pli namera baši Phuv hem bašo manuša. Ov kergja e manušen sprema plo liko hem manglja ola te uživinen ko životo ki Phuv (1. Moj. 1:26). Ola valjangje te oven leskere čhave, a ov lengoro Dad.

2 Tari 1. Mojseeva trito poglavje, dikhaja kaj nekoj protivingja pe e Devleske hem manglja te čhinavel leskiri namera te ispolninel pe (1. Moj. 3:1-7). Ama, nane problemi so o Jehova našti te rešinel le. Nikoj našti te čhinavel e Jehova te ispolninel pli namera (Isa. 46:10, 11; 55:11). Amen šaj te ova sigurna kaj ka ispolninel pe ko pravo vreme!

3. a) Kola važna čačipa tari Biblija pomožinena amen pošukar te haljova lakiri poraka? b) Soske akana ka kera lafi bašo adala čačipa? v) Bašo kola pučiba ka kera lafi?

 3 Amen džanaja savi tani e Jehovaskiri namera e Phuvjaja hem e manušencar, hem savi uloga isi e Isuse ki adaja namera. Akala but važna čačipa tari Biblija tane jekh taro prva bukja so siklilem len keda počmingjem te proučina i Biblija. Akana amen da mangaja te pomožina e javerenge te sikljoven akala važna bukja. Akava periodi taro berš isi amen posebno prilika te kera adava, agjaar so ka kanina e manušen te aven ki Spomen-svečenost (Luka 22:19, 20). Adala so ka aven ko akava posebno nastan ka sikljoven poviše baši e Devleskiri namera. Adaleske, akana tano šukar vreme te razmislina save pučiba te koristina te šaj te ohrabrina e manušen te aven ko akava nastan. Ki akaja statija, ka kera lafi bašo akala trin pučiba: Savi tani e Devleskiri namera e Phuvjaja hem e manušencar? Savo problemi iklilo? Soske e Isuseskiri otkupno žrtva tani o ključo kova so phravela o udar te šaj te ispolninel pe e Devleskiri namera?

KOJA SINE I NAMERA E JEHOVASKIRI?

4. Sar o bukja so kergja len o Jehova sikavena leskiri slava?

4 O Jehova tano edinstveno Stvoriteli. Sa so kergja tano sovršeno (1. Moj. 1:31; Erem. 10:12). So šaj te sikljova taro sa o šuže bukja so kergja len hem o redo so isi len? Keda dikhaja o bukja so kergja o Jehova, haljovaja kaj tane kerde te oven korisna. Sar osetinea tut keda razmislinea bašo zvezde ko nebo, keda dikhea jekhe bebe ili keda dikhea o kham sar perela? Sigurno sian vooduševimo taro akala bukja, soske o Jehova dengja amen sposobnost te primetina o bukja soj tane šuže. (Čitin Psalm 19:1; 104:24.)

5. So kergja o Jehova te šaj sa ko univerzum te funkcionirinel sar so valjani?

5 O Jehova čhivgja granice, ili zakonija sa e bukjenge so kergja len. Ov dengja zakonija ki priroda hem zakonija e manušenge sar valjani te živinen, te šaj sa te funkcionirinel sar so valjani (Ps. 19:7-9). Sa o bukja ko univerzum isi len točno odredimo than hem funkcija. Na primer, o zakoni baši gravitacija ikerela i atmosfera paše uzi Phuv, kontrolirinela o okeanija, a isto agjaar i plima hem i oseka. Bizi gravitacija našti te ovel životo ki Phuv. O zakonija so čhivgja o Jehova ki priroda kerena te ovel sovršeno redo ko univerzum. Adava sikavela kaj isi le namera baši Phuv hem o manuša. Ki služba, amen šaj te pomožina e javerenge te pendžaren e Stvoritele kova so kergja akava prekrasno univerzum (Otk. 4:11).

6, 7. Save poklonija dengja o Jehova e Adameske hem e Evake?

6 E Jehovaskiri namera sine o manuša te živinen zasekogaš ki Phuv (1. Moj. 1:28; Ps. 37:29). Ov tano darežlivo, hem adaleske dengja e Adame hem e Eva različna skapocena poklonija. (Čitin Jakov 1:17.) Dengja len slobodno volja, sposobnost te razmislinen, te sikaven mangipe hem te ovel len amalipe. O Devel kerela sine lafi e Adamea hem dela  le sine upatstvija sar te ovel leske poslušno. Isto agjaar, o Adam siklilo sar te grižinel pe peske, e životnenge hem e phuvjake (1. Moj. 2:15-17, 19, 20). O Jehova dengja e Adameske hem e Evake setilo bašo dikhiba, šuniba, pipiba, miris hem vkus. Agjaar ola šaj sine te uživinen ko plo životo ko raj hem večno te sikljoven neve bukja.

7 So sine javer delo tari e Devleskiri namera? O Jehova dengja e Adame hem e Eva sposobnost te ovel len sovršena čhave. Isto agjaar, lengere čhaven da valjani sine te ovel len čhave, sa džikote celo Phuv na phergjola manušencar. E Jehova sine le namera o roditelija te mangen pumare čhaven, isto sar so mangela sine ov ple sovršeno čhaven, e Adame hem e Eva. Ov dengja e manušenge i Phuv hem sa o šuže bukja so kergja len ki late. Adava valjani sine večno te ovel lengoro kher (Ps. 115:16).

SAVO PROBLEMI IKLILO?

8. Soske o Jehova dengja e Adameske hem e Evake i zapoved taro 1. Mojseeva 2:16, 17?

8 O bukja na ule odma agjaar sar so manglja o Jehova. So ulo? O Jehova dengja e Adame hem e Eva jekh ednostavno zapoved te sikavel kaj lengiri sloboda isi la granice. Ov vakergja: „Taro sekova kaš ki gradina šaj te ha džikote na čaljovea. Ama taro kaš bašo pendžaribe soj šukar hem soj lošno, na smejnea te ha, soske ko adava dive keda ka ha lestar, sigurno ka mere“ (1. Moj. 2:16, 17). E Adameske hem e Evake na sine pharo te haljoven akaja zapoved. Isto agjaar, na sine lenge pharo te šunen akaja zapoved, soske ki rajsko gradina sine but vkusno hrana.

9, 10. a) Bašo so krivingja o Satana e Jehova? b) So odlučingje te keren o Adam hem i Eva? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

9 O Satana koristingja jekh sap te vlijajnel upri Eva te ovel neposlušno e Jehovaske. (Čitin 1. Mojseeva 3:1-5; Otk. 12:9.) Ov krivingja e Jehova kaj nepravedno ograničingja len adalea so zabraningja lenge te han „taro sekova kaš ki gradina“. Javere lafencar, o Satana sar te phene vakergja lenge: „Znači, tumen našti te keren sa so mangena?“ Palo adava, vakergja e Evake: „Na, tumen nane te meren“. Adava sine hovajbe. Tegani, manglja te ubedinel la kaj na valjani te ovel poslušno e Devleske. Ov vakergja lake: „O Devel džanela kaj ko adava dive keda ka han lestar, ka phravgjon tumare jakhja“. Adalea, o Satana manglja te vakerel kaj o Devel garavela lendar te džanen nesave bukja hem adaleske na mangela te han taro kaš. Ko krajo, ov dengja la akava hovavno vetuvanje: „Ka oven sar o Devel, ka džanen soj šukar, a soj lošno“.

10 O Adam hem i Eva valjangje te odlučinen kaste ka šunen, e Jehova ili e sape. Žalno tano adava so ola odlučingje te na šunen e Devle. Ola otfrlingje e Jehova sar plo Dad hem ule tari e Bengeskiri strana. Adaleske, ačhile korkori hem našavgje i zaštita taro Jehova (1. Moj. 3:6-13).

11. Soske o Jehova mora sine te kerel nešto keda o Adam hem i Eva grešingje?

11 Keda o Adam hem i Eva na šungje e Jehovaskiri zapoved, našavgje pli sovršenost. Ama, isto agjaar ola ule e Devleskere dušmanja adaleske so o  Devel mrzinela o lošnipa. I Biblija vakerela kaj leskere „jakhja tane but čista te dikhel o lošnipa“ (Avak. 1:13). Te na kerel sine nešto o Jehova keda grešingje o Adam hem i Eva, sarinengiri idnina ka ovel sine ki opasnost. O angelija hem o manuša ka našaven sine pli doverba ko Devel. Ama, o Jehova verno ikerela pe ko ple merilija hem nikogaš na gazinela len (Ps. 119:142). Iako o Adam hem i Eva sine len slobodno volja, ola našti sine te izbeginen o posledice taro adava so sine neposlušna e Jehovaske. Adaleske, ko krajo ola mule hem irangje pe ki Phuv kotar so sine kerde (1. Moj. 3:19).

12. So ulo e Adameskere čhavencar?

12 Keda o Adam hem i Eva hale taro zabranimo plodi, ola našti sine više te oven delo tari e Jehovaskiri familija. Ov paldingja len tari rajsko gradina hem ola našti sine te iranen pe palal (1. Moj. 3:23, 24). O Jehova mukhlja len te osetinen o posledice tari lengiri odluka. (Čitin 5. Mojseeva 32:4, 5.) Ola ule nesovršena, adaleske našti sine celosno te sikaven e Jehovaskere osobine. O Adam našavgja i prilika le hem leskere čhaven te ovel len prekrasno idnina. Ov šaj sine te del len samo nesovršenost, grevo hem meribe (Rim. 5:12). Ov lelja lendar i prilika te živinen večno. Ni e Adame hem e Eva, ni lengere čhaven našti sine te ovel len sovršena čhave. Taro početok pa sa dži avdive o Satana trudinela pe sa o manuša te oven neposlušna e Jehovaske, isto sar so sine o Adam hem i Eva (Jovan 8:44).

PREKU I OTKUPNINA ŠAJ TE OVA PAŠE E DEVLEA

13. Savi namera isi e Jehova e manušencar?

13 O Jehova panda mangela e manušen. Iako o Adam hem i Eva ule protiv leste, ov ponadari da manglja o manuša te oven paše lea. Ov nikogaš na manglja o manuša te meren (2. Pet. 3:9). Adaleske, o Devel odma kergja nešto te šaj o manuša palem te oven lea paše. Sar šaj sine te kerel adava bizo te phagel ple pravedna merilija?

Keda o Adam hem i Eva otfrlingje e Devle, ov odma kergja nešto te šaj o manuša palem te oven lea paše

14. a) Sprema o Jovan 3:16, so kergja o Devel te šaj te spasinel e manušen taro grevo hem taro meribe? b) Bašo kova pučibe šaj te kera lafi e manušencar?

14 Čitin Jovan 3:16. Akava stiho but puti čitinaja le e manušenge keda kaninaja len ki Spomen-svečenost. Ama, sar e Isuseskiri žrtva šaj te del amen večno životo? Isi amen prilika te pomožina e manušenge te dobinen odgovor bašo akava pučibe keda kaninaja len te aven ko akava važno nastan, keda siem lencar ki Spomen-svečenost hem palo adava keda posetinaja len. Kobor poviše ka sikljoven baši otkupnina, doborom poviše ka haljoven kobor  but o Jehova mangela e manušen hem kobor tano mudro. Kola misle baši otkupnina šaj te vakera lenge?

15. Sar razlikujnela pe sine o Isus taro Adam?

15 O Jehova bičhalgja sovršeno manuš ki Phuv te šaj te del plo životo sar otkupnina. Ov valjangja te ovel verno e Jehovaske hem te ovel spremno te del plo životo e manušenge (Rim. 5:17-19). O Jehova prenesingja e Isuseskoro životo taro nebo ki Phuv (Jovan 1:14). Adaleske o Isus sine sovršeno manuš isto sar so sine o Adam. Ama, o Isus razlikujnela pe sine taro Adam soske ikergja o merilija kola so o Jehova adžikerela sine taro jekh sovršeno manuš te ikerel len. Čak keda sine le but phare iskušenija, ov na phaglja nijekh zapoved e Devleskiri.

16. Soske i otkupnina tani skapoceno poklon?

16 Adalea so mulo sar sovršeno manuš, o Isus šaj te spasinel e manušen taro grevo hem taro meribe. Ov sine manuš savo so valjangja te ovel o Adam — sovršeno manuš kova so sine verno hem poslušno ko sa e Devleske (1. Tim. 2:6). Ov mulo baši amende hem adaleske sarinen isi amen prilika te živina večno (Mat. 20:28). I otkupnina tani o ključo so phravela o udar te šaj te ispolninel pe e Devleskiri namera (2. Kor. 1:19, 20).

O JEHOVA PHRAVGJA O UDAR TE IRANA AMEN LESKE

17. Savi prilika isi amen preku i otkunina?

17 O Jehova platingja but baši otkupnina (1. Pet. 1:19). Ov doborom  but mangela amen so sine spremno te del ple mangle čhave te merel amenge (1. Jov. 4:9, 10). Šaj te vakera kaj o Isus ulo amaro dad ko than e Adameskoro (1. Kor. 15:45). Adaleske so dengja plo životo, amen šaj te živina večno hem jekh dive te irana amen ki e Devleskiri familija. Preku i otkupnina, o manuša ka oven sovršena hem o Jehova šaj te prifatinel len palem ki pli familija bizo te phagel ple zakonija. Zamislin tuke kobor ka ovel šukar keda ka oven sovršena sarine soj verna e Jehovaske! Tegani, sarine soj ko nebo hem ki phuv ka oven sar jekh familija. Sarine ka ova e Devleskere čhave (Rim. 8:21).

18. Keda o Jehova ka ovel „sarinenge sa“?

18 Amare roditelija otfrlingje e Jehova, ama ov na čhinavgja te mangel e manušen hem adaleske dengja i otkupnina. Iako siem nesovršena, o Satana našti te čhinavel amen te ova verna e Jehovaske. Preku i otkupnina, o Jehova ka pomožinel amenge te ova pravedna ko sa. Zamislin tuke savo ka ovel o životo keda sekova jekh so verujnela ko Isus ka živinel večno! (Jovan 6:40). Amaro grižlivo hem mudro Dad ka ispolninel pli namera hem ka pomožinel e manušenge te oven sovršena. Tegani o Jehova ka ovel „sarinenge sa“ (1. Kor. 15:28).

19. a) Ko so valjani te pottikninel amen amari blagodarnost baši otkupnina? (Dikh i ramka „ Ponadari da te roda adalen soj dostojna“.) b) Bašo so ka kera lafi ki statija so avela?

19 Amari blagodarnost baši otkupnina valjani te pottikninel amen te vakera e javerenge bašo akava skapoceno poklon. O manuša valjani te džanen kaj preku i otkupnina o Jehova dela len prilika te živinen večno. Ama, preku late kerela pe nešto panda považno. Oj dela odgovor ko sporna pučiba so ale taro Satana ki rajsko gradina. Bašo akava ka kera lafi ki statija so avela.