Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  dekemvri 2017

„Džanava kaj ka uštel“

„Džanava kaj ka uštel“

Amaro amal o Lazar zasukja, ama me džava te vazdav le (JOVAN 11:11)

GILJA: 142, 129

1. So verujnela sine i Marta kaj ka ovel lakere phralea? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

I MARTA, koja so sine paše amal e Isusea hem leskoro učeniko, sine but tažno. Lakoro phral, o Lazar, mulo. Šaj li sine nešto te utešinel la? Oja. O Isus vetingja lake: „Tlo phral ka uštel“. Iako vakergja lake akala lafija oj ponadari da osetinela pe sine tažno. Ama, i Marta verujnela sine ko e Isuseskere lafija hem vakergja: „Džanava kaj ka uštel keda ka ovel o voskresenie ko posledno dive“ (Jovan 11:20-24). I Marta sine uverimi kaj ka ovel voskresenie ki idnina. Ama, o Isus kergja čudo. Ov voskresningja e Lazare o isto dive.

2. Soske mangea te ovel tut silno vera ko voskresenie isto sar i Marta?

2 Na valjani te adžikera o Isus hem leskoro Dad te keren asavko čudo amenge da avdive. Ama, dali isto sar i Marta, sian uverimo kaj tle paše so mule ka voskresninen ko vreme so avela? Šaj našavgjan bračno partnere, daja, dade, baba, papo ili čak čhave da. Sigurno edvaj adžikerea te gušinen tumen, te keren lafi hem te asan zaedno. Bahtale siem so šaj amen da sar i Marta te  vakera: „Džanava kaj ka voskresninel“. Ama, šukar tano sekoj amendar te razmislinel soske šaj te ovel uverimo ko adava.

3, 4. Sar i vera e Martakiri barili taro adava so kergja o Isus?

3 I Marta živinela sine uzo Erusalim, adaleske šaj na dikhlja sar o Isus voskresningja jekhe udovicakere čhave tari diz Nain ki Galileja. Ama, verojatno šungja bašo adava. Oj isto agjaar šaj šungja sar o Isus voskresningja e Jaireskere čhaja. Sarine so živinena sine ko kher adale čhajakoro džanena sine kaj oj muli. Ama, o Isus astargja la taro vas hem vakergja: „Čhaje, ušti!“ Hem oj odma uštili (Luka 7:11-17; 8:41, 42, 49-55). I Marta hem lakiri phen, i Marija, džanena sine kaj o Isus šaj te sasljarel e nasvalen. Adaleske, verujnena sine kaj ako o Isus sine lencar, o Lazar nane te merel sine. Ama, adaleske so ov više mulo, so adžikerela sine i Marta? Oj vakergja kaj o Lazar ka voskresninel ko vreme so avela, „ko posledno dive“. Soske verujnela sine ko akava? Soske tu da šaj te verujne kaj ka voskresninen tle mangle so mule?

4 Isi amen šukar pričine te verujna ko voskresenie. Akana ka kera lafi bašo nesave taro adala pričine. Šaj ka arakhe nesave misle taro e Devleskoro Lafi kolenge so na razmislinea često, a šaj te bajraren tli vera kaj ka dikhe palem tle manglen so mule.

NASTANIJA SO DENA AMEN NADEŽ

5. Soske i Marta verujnela sine kaj o Lazar ka voskresninel?

5 Primetin kaj i Marta na vakergja: „Nadinava man kaj mlo phral ka uštel“. Oj vakergja: „Džanava kaj ka uštel“. Soske i Marta sine doborom uverimi ko adava? Adaleske so džanlja kaj sine manuša so voskresningje. Verojatno, panda sar tikni, oj šunela sine bašo adava khere hem ki sinagoga. Akana ka kera lafi bašo trin voskresenija soj tane pišime ki Biblija.

6. Bašo kova čudo sigurno džanela sine i Marta?

6 O prvo voskresenie slučingja pe ko vreme keda o Jehova dengja ple prorokoske e Ilijaske sila te kerel čudija. Severno taro Izrael, ki fenikisko diz Sarepta, živinela sine jekh čoroli udovica koja so dengja e prorokoske te hal. Tegani o Jehova kergja čudo te šaj oj hem lakoro čhavo te ačhoven dživde agjaar so sekogaš sine len varo hem zejtini sa džikote na pelo bršim ki phuv (1. Car. 17:8-16). Palo nesavo vreme, lakoro čhavo nasvalilo hem mulo. Ama, o Ilija pomožingja lake. Ov molingja pe e Jehovaske: „Devla, molinava tut neka iranel pe o životo ko akava čhavo“. Hem agjaar ulo da! O Devel šungja e Ilija hem o čhavo uštilo. Akava tano o prvo voskresenie soj pišimo ki Biblija. (Čitin 1. Carevite 17:17-24.) I Marta sigurno džanela sine bašo akava voskresenie.

7, 8. a) Sar o Elisej utešingja e daja so žalinela sine? b) So sikavela bašo Jehova o čudo so kergja o Elisej?

7 O dujto voskresenie soj pišimo ki Biblija kergja le o proroko o Elisej. Ki diz Sunam živinela sine jekh Izraelka so na sine la čhave. Adaleske  so sikavgja gostoprimstvo e Elisejeske, o Jehova nagradingja la hem lakere rome jekhe čhavea. Ama, palo nekobor berš, o čhavo mulo. Zamislin tuke kobor bari žal osetinela sine akaja daj. Lakiri dukh sine doborom bari, so čak geli 30 kilometrija te šaj te arakhel e Eliseje ki planina Karmil. O Elisej bičhalgja ple sluga te džal ko Sunam angleder leste hem te voskresninel e čhave. Ama, o Giezij našti sine te vazdel e čhave. Palo nesavo vreme i daj irangja pe khere zaedno e Elisejea (2. Car. 4:8-31).

O Jehova sikavgja kaj šaj te voskresninel e mulen

8 O Elisej khuvgja ko kher kote so sine o čhavo hem molingja pe. O Jehova odgovoringja ki leskiri molitva hem voskresningja e čhave. I daj sine but bahtali keda dikhlja ple čhave dživdo. (Čitin 2. Carevite 4:32-37.) Tegani, šaj setingja pe ko lafija so vakergja len i Ana ki molitva. E Ana našti sine te oven la čhave, ama o Jehova nagradingja la čhavea, o Samoil. Keda angja le ko sveto šatori, i Ana falingja e Devle e lafencar: „O Jehova... mukhela ko grobo hem vazdela lestar“ (1. Sam. 2:6). Adalea so voskresningja e čhave taro Sunam, o Jehova sikavgja kaj šaj te voskresninel e mulen.

9. Objasnin o trito voskresenie soj tano pišimo ki Biblija.

9 Javer voskresenie slučingja pe palo meribe e Elisejeskoro. Ov služingja sar proroko poviše taro 50 berš, a palo adava nasvalilo hem mulo. Sar so nakhela sine o vreme, ačhile samo o kokala e Elisejeskere. Jekh dive, nesave Izraelcija parunena sine jekhe manuše. Tegani, dikhle kaj avena čora. O Izraelcija mangle te našen hem adaleske frdingje e mule manuše ko e Elisejeskoro grobo. Ki Biblija pišinela: „Keda e manušeskoro telo pipingja e Elisejeskere kokala, o manuš ulo palem dživdo hem terdilo ko pre“ (2. Car. 13:14, 20, 21). Akala izveštaija uveringje e Marta kaj e Devle isi le sila upro meribe. Ola šaj tut da te uverinen tut kaj e Devleskiri sila tani but bari hem nane la granice.

VOSKRESENIJA KO VREME E APOSTOLENGORO

10. So ulo e Dorkaja hem so kergja o Petar?

10 Ko Hristijanska grčka spisija isto agjaar isi izveštaija bašo voskresenija kola so kergje len nesave verna Devleskere sluge. Angleder kergjem lafi bašo voskresenija so kergja len o Isus paše uzi diz Nain hem ko kher e Jaireskoro. Palo nesavo vreme, o apostol Petar voskresningja e Dorka (Tavita). O Petar khuvgja ki soba kote so sine lakoro telo, molingja pe hem palo adava vakergja: „Tavita, ušti!“ Oj odma uštili hem o Petar sikavgja la e javere hristijanenge kola so sine adari. Akava voskresenie kergja but džene te oven e Isuseskere učenikija. Akala  neve učenikija šaj sine te vakeren o šukar haberi bašo Isus e javerenge, ama šaj sine isto agjaar te vakeren lenge kaj e Jehova isi le sila te voskresninel e mulen (Dela 9:36-42).

11. So halilo o doktori o Luka keda dikhlja e čhave hem sar vlijajngja upro javera adava so slučingja pe adari?

11 Isi panda jekh voskresenie kova so dikhle le poviše džene. Adava slučingja pe keda o apostol Pavle sine ko sostanok ki jekh upruni soba ki Troada, avdisutni severozapadno Turcija. O Pavle ikergja govor dži ki ekvaš i rat. Jekh čhavo so vikinela pe sine Eftih bešela sine ki pendžerka hem šunela sine. Ama, džikote o Pavle kerela sine lafi, o Eftih zasukja hem pelo taro dujto sprati. Šaj o Luka sine prvo so reslja dži ko Eftih. Adaleske so sine doktori, ov dikhlja kaj o čhavo na sine samo povredimo ili ko nesvest. Ov mulo! O Pavle isto agjaar hulilo tele. Ov gušingja e čhave hem vakergja: „Ma vikinen, soske tano dživdo!“ Akava čudo vlijajngja but upro okola so sine adari. But utešingja len adava so ple jakhencar dikhle sar o Pavle voskresningja e čhave (Dela 20:7-12).

SIGURNO NADEŽ

12, 13. Kola pučiba šaj te puča amen otkeda kergjem lafi bašo voskresenie?

12 O voskresenija kolenge so kergjem lafi valjani te keren te ovel amen doverba sar so sine e Marta. Šaj te ova uverime kaj o Devel so dengja amen o životo, šaj te voskresninel adalen so mule. Interesno tano adava so ko sekova jekh taro akala voskresenija sine prisutno jekh Devleskoro sluga, sar soj o Ilija, o Isus ili o Petar. Ola slučingje pe ko vreme keda o Jehova kerela sine čudija. A sar tano e verna muršencar hem džuvljencar kola so mule ko vreme keda na sine asavke čudija? Dali ola šaj sine te adžikeren kaj ka  ovel voskresenie ko vreme so avela? Dali ola da šaj sine te vakeren isto so vakergja i Marta bašo plo phral: „Džanava kaj ka uštel keda ka ovel o voskresenie ko posledno dive“? Soske i Marta sine uverimi kaj ka ovel voskresenie hem soske šaj tu da te uverine tut ko adava?

13 Ki Biblija isi izveštaija so sikavena kaj o verna sluge e Devleskere džanena sine kaj ka ovel voskresenie ko vreme so avela. Te dikha nekobor lendar.

14. So sikljovaja bašo voskresenie taro izveštaj bašo Avraam?

14 Razmislin bašo adava so rodingja o Jehova taro Avraam te kerel e Isakoja, e čhave kole so but vreme adžikergja te dobinel le. O Jehova vakergja: „Molinava tut, le tle čhave, tle jekhe čhave so isi tut, e Isako, kole so but mangea, hem dža ki phuv Morija hem adari de le sar žrtva so valjani te tharel pe“ (1. Moj. 22:2). So mislinea, sar osetinela pe sine o Avraam keda šungja akaja zapoved? O Jehova vetingja leske kaj preku leskoro potomstvo ka del bereketi sa e manušenge (1. Moj. 13:14-16; 18:18; Rim. 4:17, 18). Isto agjaar, o Jehova vakergja kaj adava potomstvo ka avel „preku o Isak“ (1. Moj. 21:12). Ama, sar šaj sine akava te slučinel pe ako o Avraam dengja sar žrtva ple čhave? O Devel vodingja e Pavle te objasninel kaj o Avraam verujnela sine kaj o Devel ka voskresninel e Isako. (Čitin Evreite 11:17-19.) Ama, ki Biblija na pišinela kaj o Avraam mislinela sine kaj o Isak ka uštel odma — nekobor saatenge, jekhe diveske ili jekhe kurkeske. O Avraam našti sine te džanel keda ka voskresninel leskoro čhavo. Ama, ov verujnela sine kaj o Jehova ka voskresninel e Isako.

15. Savi nadež sine e Jove?

15 O verno manuš o Jov isto agjaar džanela sine kaj ka ovel voskresenie ko vreme so avela. Ov džanlja  kaj ako jekh kaš čhinela pe, ov šaj palem te mukhel granke hem te ovel sar nevo kaš. Ama, akava našti te slučinel pe jekhe manušea (Jov 14:7-12; 19:25-27). Keda jekh manuš ka merel, ov našti te iranel pe korkori ko životo (2. Sam. 12:23; Ps. 89:48). Normalno, adava na značinela kaj o Devel našti te voskresninel le. O Jov verujnela sine kaj o Jehova ka setinel pe ki leste. (Čitin Jov 14:13-15.) O Jov našti sine te džanel keda točno ka slučinel pe adava. Ama, ov verujnela sine kaj okova so dengja životo e manušeske šaj te voskresninel le hem kaj ka kerel adava.

16. Sar jekh angeli ohrabringja e Daniele?

16 Razmislin isto agjaar bašo proroko o Daniel. Ov celo plo životo verno služingja e Jehovaske hem o Devel pomožinela le sine. Ki jekh prilika, jekh angeli vakergja e Danieleske kaj tano „but manglo e Devleske“ hem vakergja leske: „Neka ovel tut mir! Ov silno“ (Dan. 9:22, 23; 10:11, 18, 19).

17, 18. So vetingja o Jehova e Danieleske?

17 Keda e Daniele sine le paše 100 berš hem sine ko krajo taro plo životo, ov šaj razmislinela sine so ka ovel lea. Dali o Daniel adžikerela sine palem te živinel? Oja. Ko krajo taro lil Daniel, šaj te čitina savo vetuvanje dengja le o Devel: „A tu ačhov verno dži ko meribe. Ka odmorine tut“ (Dan. 12:13). O Daniel džanlja kaj o mule odmorinena pe, ili javere lafencar na kerena ništo hem kaj „nane ni mislibe, ni džandipe, ni mudrost ko grobo“ kote so ka ovel panda hari (Prop. 9:10). Ama, akava na sine e Danieleskoro krajo. O Jehova dengja le but šuži nadež bašo vreme so avela.

18 E Jehovaskoro angeli vakergja leske: „Keda o vreme tle adžikeribaskoro ka nakhel, ka ušte te le tli nagrada“. O Daniel na džanlja keda točno ka slučinel pe adava. Ov halilo kaj ka merel hem kaj ka odmorinel pe. Ama, keda šungja o vetuvanje „ka ušte te le tli nagrada“, halilo kaj ka voskresninel ko vreme so avela. Adava ka slučinel pe palo but vreme otkeda ka merel, keda o vreme leskere adžikeribaskoro ka nakhel.

Isto sar i Marta, tu da šaj te verujne kaj ka ovel voskresenie (Dikh o pasusija 19-20)

19, 20. a) Sar tano povrzimo adava so dikhlem ki akaja statija adalea so vakergja i Marta e Isuseske? b) So ka dikha ki javer statija?

19 E Marta sine la šukar pričine te verujnel kaj lakoro phral o Lazar kova so služingja verno e Devleske „ka uštel keda ka ovel o voskresenie ko posledno dive“. O vetuvanje so dengja o Jehova e Danieleske hem i silno vera so sine e Marta ko voskresenie valjani amen da te den amen doverba kaj ka ovel voskresenie.

20 Dikhlem kaj o voskresenija so slučingje pe ko purano vreme sikavena kaj o mule čače ka iranen pe ko životo. Isto agjaar, dikhlem kaj o verna murša hem džuvlja adžikerena sine te ovel voskresenie ko vreme so avela. Ama, isi li dokazija kaj šaj te ovel voskresenie palo but vreme otkeda sine vetimo? Ako oja, tegani isi amen panda pobari pričina edvaj te adžikera o voskresenie. Ama, keda ka slučinel pe adava? O odgovor ka dikha le ki javer statija.