Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  dekemvri 2017

 ISKUSTVO

Bukja so valjani sine te mukhav len te šaj te džav palo Gospodari

Bukja so valjani sine te mukhav len te šaj te džav palo Gospodari

Keda sine man 16 berš mo dad vakergja mange: „Ako džaja te propovedine, ma iran tut khere! Ako iranea tut, ka phagav tle pre“. Adaleske odlučingjum te džav mange kher­aldan. Akava sine prvo puti keda valjani sine te otkažinav man taro nešto te šaj te džav palo Isus, amaro Gospodari.

SOSKE sine mo dad doborom holjamo? Ka vakerav tumenge. Bijamo sium ko 29 juli 1929 berš, hem bariljum ko jekh gav ki provincija Bulakan ko Filipini. Na sine amen but pare hem živinaja sine ednostavno životo. Keda sium sine terno, i japonsko vojska napadingja o Filipini hem počmingja vojna. Ama, amaro gav sine ko jekh dur than, adaleske na siem sine direkno pogodime tari akaja vojna. Na sine amen radio, televizija, a ni novine. Adaleske, baši vojna šunaja sine taro javera manuša.

Sine man efta phralja hem phenja. Keda sine man ofto berš, mi baba hem mo papo lele man te živinav ki lende. Iako siem sine katolikija, mo papo mangela sine te kerel lafi bašo javera religie hem lela sine religiozno literatura taro ple amala. Setinava man kaj sikavgja mange i Biblija hem nesave brošure ki čhib tagalog. But mangava sine te čitinav i Biblija, posebno o štar evangelija. Adava bajrargja ki mande i želba te džav palo primer e Isuseskoro (Jovan 10:27).

SIKLJOVAVA TE DŽAV PALO GOSPODARI

I Japonsko vojska geli peske taro Filipini ko 1945 berš. Ko adava vreme mle roditelija mangena sine te iranav man khere. Mo papo pottikningja man te džav hem me geljum mange.

Kratko palo adava, ko dekemvri 1945 berš, ko amaro gav ale te propovedinen e Jehovaskere svedokija tari diz Angat. Jekh pophuro Svedoko alo ko amaro kher hem objasningja amenge so vakerela i Biblija bašo „posledna dive“ (2. Tim. 3:1-5). Ov kaningja amen te dža te proučina i Biblija ko jekh paše gav. Iako mle roditelija na gele, me geljum. Adathe sine otprilika 20 manuša hem nesave lendar pučena sine pučiba baši Biblija.

Adaleske so na haljovava sine bašo so kerena lafi, odlučingjum te džav mange. Ama, tegani počmingje te giljaven teokratsko gili. But svidžingja pe mange i gili, adaleske ačhiljum. Pali gili hem molitva, sarine siem sine vikime o javer kurko te dža ko sostanok ko Angat.

 O sostanok ikergja pe ko kher kote so živinela sine i familija Kruz. Nesave amendar valjani sine te phira otprilika ofto kilometrija te šaj te resa adari. Ko sostanok sine otprilika 50 džene, hem sium sine vooduševimo keda dikhljum kaj čak o čhave da komentirinena bašo hor bibliska teme. Otkeda sium sine ko nekobor sostanokija, o Dejmijan Santos, jekh pophuro pioneri kova so angleder sine gradonačalniko, vikingja man te sovav ko leskoro kher. Skoro celi rat kergjem lafi baši Biblija.

Ko adava vreme, o manuša krstinena pe sine odma otkeda ka sikljoven o osnovna bibliska čačipa. Palo samo nekobor sostanokija, o phralja pučle man hem nekobor javere dženen: „Dali mangena te krstinen tumen?“ Me vakergjum: „Oja, mangava“. Džanava sine kaj mangava te ovav robo e Gospodareske, o Hristos (Kol. 3:24). Hem agjaar, ko 15 fevruari ko 1946 berš, gelem ki najpaše reka hem duj džene krstingjem amen.

Haliljum kaj jekh krstimo sluga e Devleskoro valjani redovno te propovedinel isto sar o Isus. Mo dad mislinela sine kaj sium but tikno te džav te propovedinav hem adava so krstingje man na značinela kaj sium spremno te ovav propovedniko. Objasningjum leske kaj o Devel mangela te propovedina o šukar haberi bašo Carstvo (Mat. 24:14). Isto agjaar, vakergjum leske kaj valjani te ikerav o vetuvanje so dengjum e Devleske. Tegani mo dad vakergja mange adala lafija so vakergjum len ko početok. Ov sine odlučno te na mukhel man te propovedinav. Adava sine o prvo puti keda valjani sine te otkažinav man taro nešto, ili te kerav žrtve te šaj te služinav e Jehovaske.

I familija Kruz vikingja man te živinav lencar ko Angat. Ola ohrabringje man hem pumare najtikne čhaja, e Nora, te počmina pionersko službaja. Solduj džene počmingjem pionersko službaja ko 1 noemvri ko 1947 berš. I Nora služinela sine ki javer diz, a me ačhiljum ko Angat.

PANDA JEKH PRILIKA TE OTKAŽINAV MAN TARO NEŠTO

Otkeda služingjum duj berš sar pioneri, o Erl Stjuart, jekh phral taro Betel ikergja jekh govor anglo poviše taro 500 manuša ko e dizjakoro ploštad ko Angat. Ov kerela sine lafi ki anglisko čhib, a palo adava me vakerava sine o glavna misle taro leskoro govor ki čhib tagalog. Akava sine o prvo taro but govorija so prevedingjum dži akana. Sar šaj sine te kerav akava? Iako geljum ki škola samo efta berš, amare nastavnikija redovno koristinena sine i anglisko čhib. Isto agjaar, proučinava sine but taro amare publikacie ki anglisko čhib soske sine samo nekobor publikacie ki čhib tagalog. Akala bukja pomožingje mange dovolno šukar te sikljovav i anglisko čhib te šaj te prevedinav govorija.

 O phral o Stjuart, vakergja e lokalno sobranieske kaj o misionerija ka džan ko kongres „Bajrola i teokratija“ kova so valjani sine te ikerel pe ko 1950 berš, ko Njujork (Amerika). Adaleske i podružnica manglja te vikinel jekhe ili duje dženen te pomožinen ko Betel. Me sium sine jekh taro phralja so sine vikimo. Adava sine panda jekh prilika keda valjani sine te mukhav i okolina ki koja sium sine siklo, te šaj te pomožinav ko Betel.

Ko Betel resljum ko 19 juni 1950 berš. O Betel arakhljola sine ko jekh purano kher kova so sine maškar but bare kašta ki površina taro jekh hektari. Adathe kerena sine buti poviše taro deš phralja so na sine ženime. Rano sabajle, pomožinava sine ki kujna. Palo adava, taro enja o sati, peglinava sine ki peralna. Isto akava kerava sine paloručko. Čak otkeda o misionerija irangje pe taro megjunarodno kongres, me ačhiljum ko Betel. Kerava sine sa so ka roden o phralja mandar. Pakujnava sine o spisanija so valjani sine te bičhalen pe, grižinava man sine bašo pretplate hem ki recepcija.

MUKHAVA O FILIPINI TE ŠAJ TE DŽAV KI ŠKOLA GILEAD

Ko 1952 berš me hem javera šov phralja taro Filipini siem sine vikime te dža ko 20 klasi ki škola Gilead. Sium sine but bahtalo! Džikote siem sine ki Amerika, dikhlem hem doživingjem but neve bukja. O životo sine but pojaver taro adava so sium sine siklo ko gav.

Javere phralencar ko Gilead

Na primer, valjani sine te sikljova te koristina aparatija hem pribor kola so angleder nikogaš na dikhlem len. Čak o vreme da sine pojaver! Jekh sabaj, keda uštiljum, avrijal sine sa parno. Tegani prvo puti dikhljum iv. Dikhjola sine but šukar, ama sigate haliljum kaj o iv tano but, but šudro!

Ama, akala promene na sine mange phare soske uživinava sine ki obuka so dobinava la sine ko Gilead. O instruktorija sine but šukar učitelija hem sikavgje amenge sar te proučina hem te istražina. I obuka ki škola pomožingja mange te ovav popaše e Jehovaja.

Otkeda diplomiringjum, bičhalgje man privremeno te služinav sar specijalno pioneri ki naselba Bronks ko Njujork. Agjaar, ko juli 1953 berš, šaj sine te džav ko kongres „O opštestvo e neve svetoskoro“ kova so ikergja pe ko Bronks. Palo kongres, bičhalgje man te služinav palem ko Filipini.

MUKHAVA O UDOBNO ŽIVOTO

O phralja taro Betel bičhalgje man te služinav ki pokrainsko služba. Adava dengja man poviše prilike te džav palo primer e Isuseskoro, kova so džala sine ko dur thana te šaj te pomožinel e Devleskere slugenge (1. Pet. 2:21). Mli pokraina sine jekh baro podračje ko centralno  Luzon, kova soj tano najbaro ostrov ko Filipini. Ki late sine o provincie Bulakan, Nevi Ecija, Tarlak hem Zambales. Te šaj te resav dži ko nesave dizja, valjani sine te nakhav taro karpesta planine Siera Madre. Dži ko akala thana na džana sine ni avtobusija ni vozija, adaleske mora sine te pučav e vozačen taro kamionija dali šaj te bešav upro trupcija kašta so ingarena len sine. But puti lena man sine, ama na sine mange baš udobno te putujnav agjaar.

But sobranija sine tikne hem neve. Adaleske, o phralja sine blagodarna so pomožinava sine pošukar te organizirinen o sostanokija hem i služba propovedibaske.

Palo nesavo vreme, sium sine bičhaldo te služinav ki pokraina koja so sine celo regioni Bikol. Ko adava regioni, ko but grupe propovedinena sine specijalna pionerija ko podračja kote so angleder na sine propovedimo. Ko jekh kher, o toaleti sine samo jekh dupka ki phuv upri koja sine čhivde duj phalja tergjojbaske. Keda terdiljum upro phalja, ola pele ki dupka, a zaedno lencar peljum me da. Valjangja mange but vreme te čistinav man hem te spreminav man službake.

Džikote služinava sine ki adaja pokraina, počmingjum te mislinav ki Nora, koja so počmingja e pionersko službaja ko isto vreme mancar. Ko adava vreme, oj služinela sine sar specijalno pioneri ki diz Dumagete hem me geljum te posetinav la. Palo adava, nesavo vreme pišinaja amenge sine pismija hem ko 1956 berš lelem amen. O prvo kurko pali amari venčavka siem sine ki poseta ko jekh sobranie ko ostrov Rapu-Rapu. Adari valjani sine te uklja ko planine hem but te phira, ama siem sine bahtale so šaj sine sar bračno pari te pomožina e phralenge ko adala dur thana.

PALEM KO BETEL

Otkeda služingjem ki pokrainsko služba okolu štar berš, siem sine vikime te služina ki podružnica. Adale službaja počmingjem januari 1960 berš. Ko sa akala berša džikote služinava ko Betel, sikliljum but taro phralja kolencar so kerava sine buti kola so sine len bare odgovornostija ki e Jehovaskiri organizacija. A i Nora uživingja ko različna zadače so sine la ko Betel.

Ikerava govor ko kongres preveduvačea ki čhib cebuano

But sium bahtalo so šaj sine te dikhav kobor but manuša počmingje te služinen e Jehovaske ko Filipini. Keda prvo puti aljum ko Betel sar terno bekjari, ki celo phuv sine okolu 10.000 objavitelija. Akana isi poviše taro 200.000 objavitelija hem but phralja hem phenja kerena buti ko Betel te šaj te poddržinen o propovediba.

Sar so nakhela sine o vreme, valjani sine amenge poviše than baši buti ko Betel. Adaleske, o Vodečko telo vakergja amenge te roda than kote so ka šaj te gradina pobari podružnica. Me hem o nadgledniko e pečatnicakoro džaja sine ko khera so sine paše uzi podružnica, kote so živinena sine but Kinezija, hem pučaja len sine dali nekoj ka mangel te bikinel amenge plo kher. Nikoj na mangela sine, a jekh manuš čak vakergja amenge: „Amen o Kinezija na bikinaja, samo kinaja“.

Prevedinava o govor e phraleskoro Albert Šreder

Ama, jekh dive slučingja pe nešto so na adžikergjem. Jekh taro amare komšie valjani sine te džal ki Amerika, adaleske pučlja amen dali mangaja te kina leskoro kher. Palo adava jekh javer komšija odlučingja te bikinel plo kher hem ohrabringja e javeren da so živinena sine uzi leste te keren adava. Šaj sine te kina čak o kher taro manuš so vakergja amenge: „Amen o Kinezija na bikinaja“. Bašo kratko vreme, o than e podružnicakoro sine trin puti pobaro. Uverimo sium kaj o Jehova manglja agjaar te ovel.

Ko 1950 berš, sium sine o najterno ko Betel. Akana me hem mi romni siem o najphure. Ni hari nane mange krivo so džava sine palo Isus, bizi razlika kote vodinela man sine. Iako mle roditelija paldingje man kher­aldan, o Jehova dengja man bari duhovno familija. Čače verujnava kaj o Jehova dela amen sa so valjani amenge. I Nora hem me siem but blagodarna e Jehovaske so sikavela amenge mangipe hem griža hem ohrabrinaja e javeren da te ispitinen e Jehova (Mal. 3:10).

Ki jekh prilika, o Isus vikingja jekhe danočniko so vikinela pe sine Matej Levi te ovel leskoro učeniko. So kergja o Matej? O Matej mukhlja sa hem gelo pali leste (Luka 5:27, 28). Mande da sine man prilike te mukhav nesave bukja palal te šaj te džav palo Isus hem ohrabrinava e javeren da te keren adava hem te oven len bare bereketija.

Bahtalo sium so ponadari da služinava ko Filipini