Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  avgust 2017

 TARI AMARI ARHIVA

„Keda ka ovel amen panda jekh kongres?“

„Keda ka ovel amen panda jekh kongres?“

KO NOEMVRI 1932 berš ko Meksiko Siti, diz kote so živinena sine poviše taro jekh milioni manuša, sine čhivde o prva semaforija. Ama, samo jekh kurko palo adava jekh javer nastan lelja o vnimanie e manušengoro. O novinarija ple aparatencar adžikerena sine ki železničko stanica te avel jekh posebno gosti. Koj sine adava? Adava sine o Džozef Raterford, o pretsedateli taro Watch Tower Society. O phralja tari adaja diz isto agjaar adžikerena sine te avel o phral Raterford kova so alo te ovel lencar trin dive ko kongres.

Ko spisanie Zlatno veko pišinela sine: „Sigurno akava kongres ka ovel pamtimo sar but važno nastan“ kova so pomožingja te širinel pe o čačipe ko Meksiko. Ama, ko akava tikno kongres sine prisutna samo 150 manuša. Tegani, soske adava kongres sine doborom važno?

Angleder te ovel akava kongres, ko Meksiko na sine but propovedimo. Taro 1919 berš, ikerena pe sine tikne kongresija, ama palo adava berš o broj e sobraniengoro hari pohari tiknilo. Keda ko 1929 berš, phravdili i podružnica ko Meksiko Siti, izgledinela sine kaj i situacija ka ovel pošukar, ama sine panda nesave problemija so valjani sine te rešinen pe. I organizacija dengja upatstvija e kolporterenge (agjaar vikinena pe sine o pionerija angleder) te na keren biznis keda tane ki služba. Jekh kolporteri doborom but holjangja bašo adava so čak iklilo tari organizacija hem kergja pli grupa bašo proučibe i Biblija. Isto agjaar, ko adava vreme o nadgledniko e podružnicakoro počmingja te na postapinel sprema o bibliska merilija hem adaleske valjani sine te meninen le. E verno phralenge ko Meksiko valjani sine ohrabruvanje.

Džikote sine adari, o phral o Raterford but ohrabringja akale verna phralen agjaar so ikergja duj ohrabruvačka govorija ko kongres hem pandž javera govorija so sine mukhle ko radio. Adava sine prvo puti keda o phralja koristingje o radio te šaj te širinel pe o šukar haberi ko Meksiko. Palo kongres, javer phral sine imenujmo te služinel sar nadgledniko ki podružnica te organizirinel o propovedibe. O phralja dobingje neve sile, hem o Jehova poddržinela len sine ponadari da revno te propovedinen.

Kongres ko Meksiko Siti ko 1941 berš

O javer berš, 1933 ikergje pe duj kongresija ki akaja phuv, jekh ko Verakruz hem jekh ko Meksiko Siti. O phralja propovedingje but hem, sine len šukar rezultatija. Na primer, ko 1931 berš adari sine 82 objavitelija, ama dži ko 1941 berš, adari ule deš puti poviše objavitelija. Ko kongres so ikergja pe 1941 berš ko Meksiko Siti, ale otprilika 1000 manuša.

 „POPLAVINGJE O ULICE“

Ko 1943 berš, e Jehovaskere svedokija počmingje te objavinen o kongres e temaja „Slobodno narodo“, kova so valjani sine te ikerel pe ko 12 dizja ko Meksiko. * (Dikh i fusnota.) Adava kerena sine agjaar so koristinena sine duj bare plakate kola so sine phanle zaedno hem phiravena sine jekh plakata anglal a i javer palal. Akala plakate vikinena len sine sendvič plakate. O Svedokija koristinena sine akala plakate te objavinen o kongresija panda taro 1936 berš.

Delo taro spisanie taro 1944 berš kote so sikavela phralja sar phiravena sendvič plakate ko Meksiko Siti

I služba e plakatencar ko Meksiko Siti sine doborom uspešno so čak i novina La Nacion bašo e Jehovaskere svedokija so sine ko kongres pišingja: „O prvo dive sine lenge vakerdo te kaninen poviše manušen. O javer dive, i sala pherdili poviše nego so šaj te khedel“. E Katoličko crkvake na svidžingja pe adava, adaleske počmingja te protivinel pe e Jehovaskere svedokonge. Ama, o phralja hem o phenja na darandile. Ola ponadari da objavinena sine o kongres. Ki jekh javer statija tari adaja novina pišinela sine: „Celo diz dikhlja len.“ Pišinela sine kaj o phralja hem o phenja „ule reklamna ’sendvičija‘“. Ki statija sine slika taro phralja ko ulice ko Meksiko Siti. Teli late bešela sine o naslov: „Poplavingje o ulice“.

KREVETIJA SO SINE „POKOVLE HEM POTATE TARO BETONI“

Ko adava vreme, pobaro delo taro phralja valjani sine te keren bare žrtve te šaj te džan ko kongresija so ikergje pe ko Meksiko. But phralja hem phenja ale taro dur gava kote so na sine vozija hem drumija. O phralja taro jekh sobranie pišingje kaj o vozija na nakhena sine taro lengoro than. Adaleske o phralja valjani sine but dive te džan peški ili mazgencar dži ko than kote so sine vozi te šaj te putujnen dži ki diz kote so sine o kongres.

But phralja sine čorole hem edvaj khedingje pare te džan ko kongres. Keda resle, but džene lendar sovgje ko phralja kola so sikavgje lenge mangipe hem gostoprimstvo. A javera sovgje ko dvorane. Ki jekh prilika, okolu 90 phralja sovgje ki podružnica upro kutie pherde lilencar. Ko Godišniko pišingja kaj o phralja sine but blagodarna adaleske so o kutie sine „pokovle hem potate taro betoni“.

Akala phralja na žalingje baši nijekh žrtva so kergje la te šaj te kheden pe zaedno ple phralencar hem phenjencar. Avdive, isi poviše taro 850.000 svedokija ko Meksiko hem len isi len isto asavko stavi. * (Dikh i fusnota.) Ko jekh izveštaj taro Godišniko bašo 1949 berš pišingja kaj o žrtve so valjani sine te keren o phralja na tiknjargje lengiri revnost bašo služibe e Jehovaske. Palo sekova kongres, ola but vreme kerena sine lafi baši leste. Sekova puti o phralja pučena sine: „Keda ka ovel amen panda jekh kongres?“ (Tari amari arhiva ki Centralno Amerika.)

^ pas. 9 Ko Godišniko bašo 1944 berš pišinela kaj akava kongres kergja but džene te šunen bašo e Jehovaskere svedokija ko Meksiko.

^ pas. 14 Ko Meksiko, 2 262 646 manuša sine prisutna ki Spomen ko 2016 berš