Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  april 2017

„O Sudija upri celo phuv“ sekogaš kerela adava soj pravedno

„O Sudija upri celo phuv“ sekogaš kerela adava soj pravedno

Ov tano Karpa, sa so kerela tano sovršeno, soske sa leskere drumija tane pravedna (5. MOJ. 32:4)

GILJA: 112, 89

1. Sar o Avraam sikavgja kaj isi le doverba ki e Jehovaskiri pravednost? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

„ZAREM o Sudija upri celo phuv nane te kerel adava soj pravedno?“ (1. Moj. 18:25). O verno manuš o Avraam na pučlja akava pučibe soske sumninela pe sine ki e Jehovaskiri pravednost. Akava pučibe sikavela leskiri doverba kaj o Jehova pravedno ka sudinel o dizja Sodom hem Gomor. Ov sine sigurno kaj o Jehova nikogaš „nane te mudarel e pravedno manuše zaedno e lošnoja“. O Avraam džanlja kaj o Jehova nikogaš nane te kerel adava. Palo adava, o Mojsej bašo Jehova pišingja: „Ov tano Karpa, sa so kerela tano sovršeno, soske sa leskere drumija tane pravedna. Ov tano verno Devel, bizi nepravda, pravedno hem mangela o čačipe“ (5. Moj. 31:19; 32:4).

2. Soske o Jehova nikogaš našti te ovel nepravedno?

2 Soske o Avraam sine uverimo kaj o Jehova sekogaš  kerela adava soj ispravno? Adaleske so o Jehova tano najbaro primer baši pravda. Leskere merilija tane sekogaš pravedna hem ov sekogaš ka sudinel o bukja ispravno. Ki Biblija pišinela: „Ov mangela i pravednost hem i pravda“ (Ps. 33:5).

3. Vaker jekh primer baši nepravda so isi ko sveto.

3 Utešno tano adava so džanaja kaj o Jehova tano sekogaš pravedno. Ama, o sveto avdive tano pherdo nepravde. Na primer, nesave manuša tane osudime hem phanle ko zatvor bašo bukja so na kergje len. Nesave sine mukhle taro zatvor keda e neve tehnologijaja arakhle pe neve dokazija hem dikhlja pe kaj nane kriva, samo žalosno tano so adava ulo palo but berša. Asavke nepravde kerena nekoj te ovel but holjamo hem razočarimo. Ama, isi javer nepravda koja so šaj te ovel panda pophari te izdržinel pe. Savi tani adaja nepravda?

NEPRAVDA KO SOBRANIE

4. Sar šaj te ovel ispitimi amari vera?

4 E Devleskere sluge džanena kaj ka doživinen nesavi nepravda taro manuša ko sveto. Ama, amari vera šaj te ovel ispitimi ako dikhaja ili doživinaja nešto so amenge dikhjola sar nepravda ko sobranie. Tegani sar ka reagirina? Dali ka dozvolina akava te obeshrabrinel amen?

5. Soske na valjani te iznenadina amen ako dikhaja ili doživinaja nepravda ko sobranie?

5 Sarine amen siem nesovršena hem grešinaja, adaleske šaj te slučinel pe nekoj te ovel nepravedno amencar ili amen te ova nekasaja nepravedna ko sobranie (1. Jov. 1:8). Iako akava slučinela pe retko, o verna sluge e Devleskere nane iznenadime hem na dozvolinena te peren duhovno keda ka ovel nesavi nepravda. O Jehova dengja amen korisna sovetija ki Biblija so šaj te pomožinen amen te ačhova verna ako doživinaja nepravda taro amare phralja ili phenja (Ps. 55:12-14).

6, 7. Savi nepravda doživingja jekh phral hem kola osobine pomožingje le?

6 Te dikha o primer e phraleskoro so vikinela pe Vil Diel. Taro 1931 berš, ov verno služingja ko Betel ko Bern (Švajcarija). Ko 1946 berš, sine ko oftoto klasi ki škola Gilead ko Njujork (Amerika). Nesavo vreme pali škola, ov počmingja te služinel sar pokrainsko nadgledniko ki Švajcarija. Ko plo iskustvo, o phral Diel vakergja kaj ko maj 1949 berš pišingja dži ki podružnica ki Švajcarija kaj planirinela te ženinel pe. So vakergje leske o odgovorna phralja? Ola vakergje leske kaj ka len lestar sa o odgovornostija. Dozvolingje leske te ovel samo pioneri. Ov vakergja: „Na sine mange dozvolimo te ikerav govorija. But džene na kerena sine amencar lafi hem ponašinena pe sine amencar sar te phene siem isklučime“.

7 Sar reagiringja akava phral? Ov vakergja: „Džanaja sine kaj o ženibe nane nešto so na dozvolinela i Biblija, adaleske molinaja amen sine e Jehovaske hem mukhlem o bukja leske ko vasta“. Iako nesave  phralja na halile ispravno sar dikhela o Jehova ko brako, palo nesavo vreme sine lenge pomožimo te meninen plo stavi, hem sine irame o odgovornostija e phraleske. O Jehova nagradingja leskiri vernost. * (Dikh i fusnota.) Šaj te puča amen: „Te doživinav sine asavki nepravda, dali ka ovav sine me da strplivo hem ka adžikerav taro Jehova te isprajnel i situacija? Ili ka lav sine o bukja ko mle vasta hem ka trudinav man me te isprajnav i nepravda?“ (Izr. 11:2; čitin Mihej 7:7.)

Važno tano te na bistra kaj adaleske so siem nesovršena šaj pogrešno te haljova i situacija

8. Soske šaj pogrešno te mislina kaj amen ili nekoj javer doživingja nepravda?

8 Ako mislinaja kaj isi nesavi nepravda ko sobranie, ma te bistra, šaj na siem ko pravo. Soske? Amen siem nesovršena hem šaj pogrešno halilem i situacija. Isto agjaar, šaj na džanaja sa o bukja baši adaja situacija. Ama, bizi razlika dali siem ko pravo ili na, mora te molina amen e Jehovaske baši adaja situacija, te ovel amen doverba ki leste hem te ačhova verna. Adava ka zaštitinel amen te na holjana e Jehovaske. (Čitin Izreki 19:3.)

9. Kola primerija ka dikha ki akaja hem ki javer statija?

9 Te dikha trin primerija taro purano vreme sar e Jehovaskere sluge doživingje nepravda. Ki akaja statija, ka dikha so doživingja e Avraameskoro paraunuko o Josif taro ple phralja. Ki javer statija, ka dikha sar o Jehova postapingja e carea o Ahav hem so slučingja pe e Petarea ki sirisko Antiohija. Džikote dikhaja akala primerija, razmislin sar šaj te pomožinen tuke te dikhe ko bukja sar so dikhela o Jehova hem te arakhe tlo amalipe lea, posebno keda mislinea kaj doživingjan nepravda.

O JOSIF DOŽIVINGJA NEPRAVDA

10, 11. a) Save nepravde doživingja o Josif? b) Savi prilika sine e Josife džikote sine ko zatvor?

10 O Josif sine verno sluga e Jehovaske kova so doživingja nepravda taro javera. Ama adava so najviše dukhandilo le sine i nepravda so doživingja la taro ple phralja. Keda e Josife sine le 17 berš, leskere phralja bikingje le sar robo manušenge so ingargje le ko Egipet (1. Moj. 37:23-28; 42:21). Palo nesavo vreme, ov sine obvinimo bašo nešto so na kergja le, kaj manglja te silujnel jekhe romnja, hem sine phanlo ko zatvor bizo te sudinel pe leske (1. Moj. 39:17-20). O Josif sine robo hem zatvoreniko otprilika 13 berš. Ako doživinaja nesavi nepravda taro amare phralja,  sar šaj te pomožinel amen e Josifeskoro primer?

11 Džikote o Josif sine ko zatvor, e faraoneskoro glavno peharniko isto agjaar sine ko zatvor. Jekh rat, akava peharniko dikhlja suno hem o Jehova pomožingja e Josifeske te objasninel e peharnikoske so značinela akava suno. O Josif vakergja leske kaj ka ovel mukhlo taro zatvor hem palem ka služinel e faraoneske. Tegani ov koristingja i prilika te vakerel e peharnikoske pli situacija. Šaj but te sikljova taro adava so vakergja o Josif, ama isto agjaar taro adava so na vakergja (1. Moj. 40:5-13).

12, 13. a) Dali o Josif prifatingja pli situacija bizo te kerel nešto? b) So na vakergja o Josif e peharnikoske?

12 Čitin 1. Mojseeva 40:14, 15. O Josif vakergja kaj sine „čordo tari phuv e Evreengiri“. Lea postapingja pe nepravedno. Ov isto agjaar vakergja kaj obviningje le bašo nešto so na kergja hem čhivgje le ko zatvor. Adaleske, taro peharniko rodingja te vakerel e faraoneske baši leste te šaj te ikalel le taro zatvor.

13 Dali o Josif samo prifatingja pli situacija bizo te trudinel pe te kerel nešto? Na! Ov džanlja kaj sine leske kerde poviše nepravde. Adaleske,  vakergja pli situacija e peharnikoske hem nadinela pe sine kaj ov šaj te pomožinel le. Ama, ki Biblija na pišinela kaj o Josif vakergja nekaske, čak ni e faraoneske, kaj leskere phralja sine adala so bikingje le. Adava džanaja, soske keda e Josifeskere phralja ale ko Egipet hem smiringje pe lea, o faraoni kaningja len te živinen ko Egipet hem te uživinen ko sa o šukaripe tari adaja phuv (1. Moj. 45:16-20).

O ogovaranje šaj te kerel o problemi pobaro (Dikh o pasus 14)

14. So ka pomožinel amen te na vakera nešto lošno ako doživinaja nepravda ko sobranie?

14 Ako mislinaja kaj doživingjem nepravda ko sobranie, valjani te pazina te na širina e javerenge bašo adava. Džangjola pe kaj valjani te roda pomoš taro starešine hem te phena lenge ako nesavo phral kergja seriozno grevo (3. Moj. 5:1). Ama, ko but situacie na kerela pe lafi bašo seriozno grevo, adaleske šaj te smirina amen e phralea bizo te vakera nekaske, čak ni e starešinenge. (Čitin Matej 5:23, 24; 18:15.) Ko asavke situacie valjani te ova verna hem te ikera amen ko bibliska merilija. Nekogaš šaj ka dikha kaj pogrešno halilem i situacija hem kaj na doživingjem nepravda. Tegani ka ova blagodarna so na vakergjem lošna bukja bašo phral ili phen hem adalea na kergjem te ovel pološno i situacija. Te na bistra, bizi razlika dali siem ko pravo ili na, ako vakeraja nešto so ka dukhavel e javeren nane te kera pošukar i situacija. Ako siem verna e Jehovaske hem amare phralenge nane te kera asavki greška. O psalmisti vakergja kaj o manuš so šunela sekogaš e Devle „na vakerela iftire ple čhibjaja. Na kerela nisavo lošnipe ple paše amaleske“ (Ps. 15:2, 3; Jak. 3:5).

MA BISTRE SOJ NAJVAŽNO

15. So šaj sine te dikhel o Josif adaleske so ačhilo paše e Jehovaja?

15 Taro primer e Josifeskoro sikljovaja panda jekh buti. Ov 13 berš doživingja nepravde, ama sikavgja kaj dikhela ko bukja sar o Jehova (1. Moj. 45:5-8). Nikogaš na kergja krivo e Jehova baši pli situacija. Iako o Josif na bistergja o nepravde so doživingja len, na ikergja holi ki peste. Ov na dozvolingja i nesovršenost hem o pogrešno postapibe e javerengoro te ciden le taro Jehova. Adaleske so ačhilo verno, šaj sine te dikhel sar o Jehova isprajnela o nepravde hem sar dela bereketi le hem leskere familija.

O Josif na dozvolingja i nesovršenost hem o pogrešno postapibe e javerengoro te ciden le taro Jehova

16. Soske valjani te ova panda popaše e Jehovaja ako doživinaja nepravda ko sobranie?

16 Amen da valjani te cenina hem te arakha amaro amalipe e Jehovaja. Nikogaš na valjani te dozvolina i nesovršenost amare phralengiri te cidel amen taro Devel kole  so mangaja le hem obožavinaja le (Rim. 8:38, 39). Ako doživinaja nepravda ko sobranie, te postapina sar o Josif hem te ova panda popaše e Jehovaja. Te trudina amen te dikha o bukja sar so dikhela o Jehova. Ako kergjem sa so šaj te rešina o problemi adalea so primeningjem o bibliska načelija, tegani valjani te mukha o bukja e Jehovaske ko vasta. Šaj te ova sigurna kaj ov ka isprajnel i nepravda ko način hem vreme kova soj najšukar.

NEKA OVEL TUT DOVERBA KO „SUDIJA UPRI CELO PHUV“

17. Sar šaj te sikava kaj isi amen doverba ko „Sudija upri celo Phuv?“

17 Sa džikote živinaja ko akava lošno sveto, šaj te doživina nepravde. Nesavo puti, šaj te izgledinel tuke kaj tu ili nekoj so džanea le doživinela nepravda ko sobranie. Ma mukh adava te peravel tut (Ps. 119:165). Ačhov verno e Devleske, molin tut te pomožinel tut hem neka ovel tut doverba ki leste. Ma bistre, adaleske so siem nesovršena šaj pogrešno te haljova i situacija hem šaj na džanaja sa o bukja baši adaja situacija. Ov sar o Josif, ma ker negativno lafi bašo javera soske adava šaj te kerel i situacija te ovel pološno. Namesto te le o bukja ko tle vasta, ov odlučno te ačhove verno hem adžiker strplivo o Jehova te isprajnel i nepravda. Tegani o Jehova ka ovel tutar zadovolno hem ka del tut bereketi sar so dengja e Josife. Šaj te ove sigurno kaj o Jehova, o „Sudija upri celo Phuv“, sekogaš kerela adava soj pravedno soske „sa leskere drumija tane pravedna“ (1. Moj. 18:25; 5. Moj. 32:4).

18. So ka dikha ki javer statija?

18 Ki javer statija ka dikha panda duj primerija taro purano vreme sar e Jehovaskere sluge doživingje nepravda. Taro akala primerija ka dikha sar adava so ka ova ponizna hem ka prostina ka pomožinel amen te dikha ki pravda sar so dikhela o Jehova.

^ pas. 7 Dikh o iskustvo taro phral Vil Diel „Jehova e moj Bog vo kogo kje imam doverba“ so arakhljola ki Stražarsko kula taro 1 noemvri 1991.