Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Odgovorija bašo 10 pučiba so pučena o terne

 3 PUČIBE

Sar te kerav lafi mle roditelencar?

Sar te kerav lafi mle roditelencar?

SOSKE TANO VAŽNO

Kobor pošukar složinea tut tle roditelencar, doborom polokho ka ovel tuke ko životo.

SO BI KEREA TU?

Zamislin tuke akaja situacija: Sreda rakjate. O Daniel (17) samo so završingja pli buti khere, bešlja konečno te odmorinel pe! Mukhlja i televizija hem pružingja pe ki pli omileno fotelja.

Ko adava momenti avela leskoro dad kova so nane baš raspoložimo.

„Daniel! Bešljan angli televizija, a neli phengjum tuke te pomožine tle phrale te pišinel o domašno! Nikogaš na šunea man!“

„Ej pak počmingja“, vakerela but pohari o Daniel, ama leskoro dad šunela adava.

O dad leskoro holjamo phenela: „So vakergjan!?“

„Ništo“ vakerela o Daniel, hem iranela pe jakhja.

E akana o dad leskoro čače holjangja! „Ma te šunav tut panda jekh puti te kere mancar agjaar lafi“ vakergja leske.

Te ove sine ko e Danieleskoro than, so bi kerea sine te šaj te čhinave i kavga?

AČHOV HEM RAZMISLIN!

I komunikacija tle roditelencar tani sar keda vozinea vrda. Ako ko drumo isi nesave prečke na značinela kaj tano krajo bašo sa — šaj te arakhe javer da drumo.

 PRIMER:

„Pharo i mange te kerav lafi mle dadea“ phenela i Lija. „Ponekogaš ka phenav leske nešto a ov pučela man ,So vakergjan na šungjum?‘ “

E LIJA ISI LA NAJHARI TRIN OPCIE:

  1. A. Te vikinel ple dadeske.

    I Lija holjami vikinela: „Abe tato, šaj li te šune man! Akava tano mange važno!“

  2. B. Te na kerel lea lafi.

    I Lija otkažinela pe, hem na kerela pobuter lea lafi bašo ple problemija.

  3. V. Te adžikerel pošukar momenti te kerel lea lafi.

    I Lija pokasno kerela lea lafi ili pišinela leske pismo bašo plo problemi.

Spored tute, koja opcija valjani te birinel i Lija?

RAZMISLIN: E Lijakoro dad razmislinela bašo nešto javer hem na dikhela kaj oj nervirinela pe. Ako i Lija birinela i opcija A, lakoro dad nane te haljovel soske vikinela leske. Akale opcijaja nane te kerel o dad lakoro polokheste te šunel la, a isto agjaar ka sikavel kaj na poštujnela le (Efešanite 6:2). Znači, akalea nane ništo te kerel.

O prečke ki tli komunikacija tle roditelencar na valjani te phanden tlo drumo te kere lencar lafi

I opcija B šaj tani najlokhi, ama nane i najpametno. Soske? Te šaj uspešno te rešinel o problemija, i Lija mora te kerel ple dadea lafi, ov mora te džanel so ovela lakere životoja.

Ama e opcijaja V, i Lija na mukhela ništo te sprečinel la te kerel lafi ple dadea, nego samo mislinela kaj adava ka ovel pošukar te kerel le ki javer prilika. Ako odlučingja te pišinel leske pismo, šaj odma ka osetinel pe pošukar.

Adava so ka pišinel pismo ka pomožinel lake pošukar te razmislinel so čače mangela te vakerel ple dadeske. Keda ka čitinel o pismo, ov ka džanel bašo so manglja i Lija te kerel lea lafi, a adava ka pomožinel le pošukar te haljovel so mučinela la. I opcija V korisno tani hem e Lijake hem lakere dadeske. Bizi razlika dali lea ka kerel lafi lično ili ka pišinel leske pismo, ako i Lija biringja i opcija V, ka sikavel kaj mangela te šunel o sovet tari Biblija kova so vakerela: „Te kera o bukja so anena mir“ (Rimjanite 14:19).

Kola javera opcie isi e Lija?

Pišin ako džanea nesavi javer opcija, hem palo adava pišin sar ka vlijajnel adava ki late.

 OV KONKRETNO HEM JASNO

Ma bistre, so vakergjan hem sar ka haljoven adava tle roditelija, nane sekogaš isto.

PRIMER:

Tle roditelija pučena tut soj tuke. Tu phenea: „Na mangava te kerav lafi bašo adava“.

Ama ola adava dikhena le sar: „Na verujnava tumenge. Pošukar ka vakerav mle amalenge“.

Zamislin tuke kaj isi tut baro problemi hem tle roditelija mangena te pomožinen tut. Ako vakerea lenge: „Ma sekirinen tumen, korkori ka rešinav le“.

  • So šaj te šunen tle roditelija?

  • So ka ovel pošukar te vakere?