1, 2. So pučena pe but manuša?

JEKH gav tano uništimo taro cunami. Jekh manuš khuvela ki crkva hem pištolea raninela hem mudarela bute manušen. Jekh daj merela taro rako, hem pali peste mukhela pandže čhaven.

2 Keda ovena asavke katastrofe hem tragedie, but manuša pučena: „Soske?“ But džene pučena pe soske o sveto tano pherdo omraza hem muke. Dali nekogaš tu da pučljan tut akava?

3, 4. a) So pučlja o Avakum? b) So odgovoringja leske o Jehova?

3 Ki Biblija pišinela kaj o manuša da so sine len bari vera ko Devel, pučena pe sine asavke pučiba. Na primer, o proroko o Avakum pučlja e Jehova: „Soske čhivea man te dikhav lošnipa hem soske dikhea o muke? Soske o čoribe hem o nasilstvo tane angli mande, hem soske ovela akošibe?“ (Avakum 1:3).

4 Ko Avakum 2:2, 3, čitinaja o odgovor so dengja le o Devel e Avakumeske hem so vetingja leske kaj ka kerel o bukja te oven pošukar. O Jehova but mangela e manušen. Ki Biblija pišinela: „Ov grižinela pe tumenge“ (1. Petrovo 5:7). Ako amen mrzinaja te dikha sar javera cidena muke, kobor poviše o Devel mrzinela adava (Isaija 55:8, 9). Tegani, soske isi doborom but muke? Akana ka kera lafi bašo adava.

 SOSKE ISI DOBOROM BUT MUKE?

5. So vakerena but religiozna vodačija? So sikavela amen i Biblija?

5 O religiozna vodačija često vakerena kaj e Devleskiri volja tani o manuša te ciden muke. Nesave phenena kaj sa o bukja so ovena, čak o tragedie da, tane pišime taro Devel hem amen nikogaš našti te haljova soske. Javera phenena kaj o manuša, čak o tikne čhave, merena te šaj te živinen e Devlea ko nebo. Ama, akala bukja nane čače. O Jehova nikogaš na kerela te oven lošna bukja. Ki Biblija pišinela: „Našti o čačutno Devel te kerel lošnipe, o Semokjno te na ovel pravedno!“ (Jov 34:10).

6. Soske but džene kerena krivo e Devle bašo lošnipe?

6 But manuša kerena e Devle krivo bašo sa o lošna bukja so ovena ko sveto soske mislinena kaj o Devel vladinela e svetoja. Ama sar so siklilem ko trinto poglavje, o Beng vladinela e svetoja.

7, 8. Soske isi doborom but muke ko sveto?

7 I Biblija vakerela amenge kaj „celo sveto tano ko vasta e Lošnoskere“ (1. Jovanovo 5:19). O vladeteli akale svetoskoro, o Satana, tano lošno hem nane le nisavi milost. Ov „hovavela celo sveto“ (Otkrovenie 12:9). But manuša tane sar leste. Akaja tani jekh pričina soske o manuša hovavena, mrzinena pe jekh jekhea, hem nane len nisavi milost.

8 Isi javera da pričine soske isi doborom but muke ko sveto. O Adam hem i Eva grešingje hem lengere čhave da ule grešna. Adaleske soj tane grešna, o manuša kerena bukja so anena muke e javerenge. Ola but puti mangena te oven považna taro  javera. Ola marena pe maškar peste, džana ko vojne, hem tane nasilna (Propovednik 4:1; 8:9). Nesavo puti e manušenge ovena lošna bukja adaleske so arakhljona ko pogrešno than hem ko pogrešno vreme (Propovednik 9:11).

9. Soske šaj te ova sigurna kaj e Jehova isi le but šukar pričina soske na čhinavela o lošna bukja?

9 O Jehova nikogaš na kerela lošna bukja. Ov nane krivo bašo adava so isi vojne, kriminal hem bukja so anena dukha. O Devel na kerela te oven o prirodna katastrofe, sar soj o zemjotresija, uraganija hem poplave. Ama, šaj pučea tut: „Ako o Jehova tano najsilno, soske na čhinavela akala lošna bukja?“ Adaleske so o Devel čače grižinela pe amenge, šaj te ova sigurna kaj isi le but šukar pričina soske na čhinavela o lošna bukja (1. Jovanovo 4:8). Te dikha koja tani adaja pričina.

SOSKE O DEVEL NA ČHINAVELA O LOŠNA BUKJA

10. So phengja o Satana bašo Jehova?

10 Ki gradina Eden, o Beng hovavgja e Adame hem e Eva. Ov krivingja e Devle kaj tano lošno Vladeteli. O Beng vakergja kaj o Devel garavgja nešto šukar taro Adam hem tari Eva. O Satana manglja ola te verujnen kaj ov ka ovel pošukar vladeteli taro Jehova hem kaj lenge na valjani o Devel (1. Mojseeva 3:2-5). (Dikh i 27 fusnota.)

11. Bašo kova pučibe ka kera lafi?

11 O Adam hem i Eva na šungje e Jehova hem buningje pe protiv leste. Ola mislingje kaj isi len pravo korkori te birinen soj šukar hem soj lošno. Sar šaj sine o Jehova te sikavel kaj ola nane ko  pravo hem kaj samo ov džanela soj najšukar amenge? Bašo akava pučibe akana ka kera lafi.

12, 13. a) Soske o Jehova na uništingja odma e Adame hem e Eva? b) Soske o Jehova dozvolingja o Satana te ovel vladeteli akale svetoskoro hem o manuša korkori te vladinen?

12 O Jehova na uništingja odma e Adame hem e Eva. Ov mukhlja te ovel len čhave. Agjaar šaj sine lengere čhave korkori te birinen koj ka ovel lengoro vladeteli. E Jehovaskiri namera sine i Phuv te phergjovel sovršena manušencar, hem adava ka ispolninel pe bizi razlika so ka kerel o Beng (1. Mojseeva 1:28; Isaija 55:10, 11).

13 O Satana krivingja e Jehova anglo milionija angelija (Jov 38:7; Daniel 7:10). Adaleske o Jehova dengja le vreme te sikavel dali leskere lafija tane čače. Isto agjaar, te šaj te dikhel pe dali ka ovel e manušenge pošukar bizo Devel, ov dengja lenge vreme te keren peske ple vlade kola so vodinela len o Satana.

14. So dokažingja o vreme?

14 Nekobor milja berša o manuša probingje korkori te vladinen, ama o vreme sikavgja kaj na vladinena šukar. Dokažingja pe kaj o Satana hovavgja. E manušenge valjani o Devel. O proroko o Eremija sine ko pravo keda vakergja: „Šukar džanava, Jehova, kaj e manušeskoro drumo nane ki leskiri vlast. O manuš kova so phirela našti te upravinel ple drumoja“ (Eremija 10:23).

SOSKE O JEHOVA ADŽIKERGJA DOBOROM BUT?

15, 16. a) Soske o Jehova dozvolingja te oven muke doborom but vreme? b) Soske o Jehova na čhinavgja o problemija so kergja len o Satana?

15 Soske o Jehova dozvolingja te oven muke doborom but vreme? Soske na čhinavela o lošna  bukja? Valjani sine vreme te sikavel pe kaj o Satana našti te vladinel šukar. O manuša probingje te vladinen ko razna načinija, ama džabe. Iako geli angle i nauka hem i tehnologija, isi panda poviše nepravde, bokhalipe, kriminal hem vojne nego bilo keda angleder. Amen našti šukar te vladina korkori, adaleske valjani amenge o Devel.

16 O Jehova na čhinavgja o problemija so kergja len o Satana, soske adava ka značinel sine kaj o Devel poddržinela e Satanaskoro vladibe, a ov nikogaš nane te kerel adava. Isto agjaar, o manuša ka mislinen sine kaj ola šukar vladinena. Ama, adava tano hovajbe hem o Jehova na mangela adava. Ov nikogaš na hovavela (Evreite 6:18).

17, 18. Sar o Jehova ka cidel sa i šteta so kergja la o Satana?

17 Šaj li o Jehova te cidel sa i šteta so kergje la o Satana hem o manuša? Oja, šaj. O Devel šaj te kerel sa. O Jehova džanela keda ka ovel odgovorimo ko sa adala lafija so vakergja len o Satana. Tegani ov ka kerel i Phuv raj, sar so valjani sine te ovel. Sa okola „soj tane ko grobo“ palem ka ušten te živinen ki Phuv (Jovan 5:28, 29). O manuša poviše nane te nasvaljoven hem te meren. O Isus ka cidel sa i šteta so kergja la o Beng. O Jehova preku o Isus „ka uništinel o bukja so kergja len o Beng“ (1. Jovanovo 3:8). Amen siem blagodarna baši e Jehovaskiri strplivost soske agjaar šaj te pendžara le pošukar hem te birina ov te ovel amaro Vladeteli. (Čitin 2. Petrovo 3:9, 10.) Čak keda amenge pharo hem isi amen muke, ov pomožinela amen te izdržina (Jovan 4:23). (Čitin 1. Korinkjanite 10:13.)

 18 O Jehova na čhivela amen silaja te birina ov te ovel amaro Vladeteli. Ov dengja e manušenge jekh poklon — i slobodno volja. Te dikha so značinela akava poklon amenge.

SAR KA KORISTINE TLI SLOBODNO VOLJA?

19. Savo šužo poklon dengja amen o Jehova? Soske valjani te blagodarina leske?

19 O poklon so dengja amen o Jehova, i slobodno volja, kerela amen te ova but pojaver taro životne. O životne kerena nesave bukja soske isi len instinkt, ama amen šaj te birina sar ka živina hem dali ka kera adava so mangela o Devel (Izreki 30:24). Isto agjaar, amen na siem sar robotija so kerena samo adava bašo soj tane kerde. Amen šaj te birina so mangaja te ova, koj ka oven amare amala, hem so ka kera ko amaro životo. O Jehova mangela te uživina ko životo.

20, 21. Koja tani i najšukar odluka so šaj te ane akana?

20 O Jehova mangela te manga le (Matej 22:37, 38). Ov tano sar jekh dad kova soj bahtalo keda šunela sar leskoro čhavo phenela leske „mangava tut“ hem adava phenela le taro vilo, a na soske ov teringja le. O Jehova mukhlja amen korkori te birina dali ka služina leske ili na. O Satana, o Adam hem i Eva, biringje ma te služinen leske. Sar tu ka koristine tli slobodno volja?

21 Koristin tli slobodno volja te služine e Jehovaske. Isi milionija manuša so odbingje e Satana hem biringje te šunen e Devle (Izreki 27:11). So valjani te kere akana te šaj te živine ko sveto kote so o Devel ka cidel sa o muke? Adava ka dikha ko javer poglavje.