1, 2. Sar mangela o Jehova te oven o familie?

O DEVEL kergja o prvo brako. I Biblija vakerela amenge kaj ov kergja e prvo džuvlja hem „angja la e manušeske“. O Adam sine but bahtalo hem vakergja: „Ake kokalo taro mlo kokalo hem mas taro mlo mas“ (1. Mojseeva 2:22, 23). Akava sikavela amenge kaj o Jehova mangela o manuša soj ko brako te oven bahtale.

2 Žalno tano so avdive but manuša nane len bahtali familija. Ama, ki Biblija isi but sovetija so šaj te pomožinen sarinenge ki familija te oven bahtale hem te uživinen zaedno (Luka 11:28).

SO RODELA O DEVEL TARO ROMA

3, 4. a) Sar valjani te ponašinel pe o rom e romnjaja? b) Soske tano važno o rom hem i romni te prostinen jekh jekheske?

3 I Biblija vakerela kaj o šukar rom valjani te mangel ple romnja hem te poštujnel la. (Čitin Efešanite 5:25-29.) O rom valjani sekogaš ple romnjaja te postapinel ljubezno. Ov isto agjaar valjani te zaštitinel la, te arakhel la, hem te na kerel nešto so ka povredinel la.

4 So valjani te kerel o rom keda i romni kerela greške? I Biblija vakerela e romenge: „Mangen tumare romnjen hem ma ponašinen tumen lencar grubo“ (Kološanite 3:19). Ma bistren kaj tumen da sar roma kerena greške. Adaleske, ako mangena o Devel te prostinel tumenge, tumen da mora te prostinen tumare romnjenge (Matej 6:12, 14, 15). Keda o rom hem  i romni spremno prostinena jekh jekheske, tegani ka ovel len bahtalo brako.

5. Soske valjani o rom te poštujnel ple romnja?

5 O Jehova mangela o rom te poštujnel ple romnja. O rom valjani te grižinel pe bašo lakere potrebe. Akava tano but važno. Ako o rom na ponašinela pe šukar ple romnjaja, tegani o Jehova nane te šunel leskere molitve (1. Petrovo 3:7). E Jehovaske tane skapocena o manuša kola so mangena le. Anglo leskere jakhja o murš hem i džuvli tane ista.

6. So značinela adava so rom hem i romni tane „jekh telo“?

6 O Isus objasningja kaj o rom hem i romni „nane poviše duj, nego jekh telo“ (Matej 19:6). Ola tane verna ple bračno partnereske hem nikogaš nane te izneverinen jekh jekhe (Izreki 5:15-21; Evreite 13:4). O roma hem o romnja valjani nesebično te grižinen pe bašo pumare seksualna potrebe (1. Korinkjanite 7:3-5). E rome valjani te ovel le ki godi kaj „nikoj na mrzinela plo telo, nego hraninela le hem arakhela le“. Adaleske ov valjani te mangel hem but te ceninel ple romnja. Najvažno jekhe romnjake tano lakoro rom te ovel ljubezno laja hem te mangel la (Efešanite 5:29). Keda o rom hem i romni tane zakonski venčime, adava kerela i familija te ovel bahtali hem anela sigurnost lengere čhavenge. O hristijanja valjani te poštujnen o zakonija ki država hem zakonski te oven venčime (Luka 2:1, 4, 5).

SO RODELA O DEVEL TARO ROMNJA

7. Soske sekole familijake valjani poglavari?

7 Sekole familijake valjani poglavari, nekoj so ka vodinel i familija te šaj te sorabotinen sarine zaedno. I Biblija ko 1. Korinkjanite 11:3 vakerela: „Poglavari sekole romeske tano o Hristos, poglavari  e romnjake tano o rom, a poglavari e Hristoseske tano o Devel“.

8. Sar šaj o romnja te sikaven hor poštovanje pumare romenge?

8 Sekova rom kerela greške. Ama, keda i romni poddržinela e romeskiri odluka hem spremno pomožinela le tegani celo familija isi la korist (1. Petrovo 3:1-6). Ki Biblija pišinela: „I romni valjani hor te poštujnel ple rome“ (Efešanite 5:33). So ako o rom nane le isto veruvanje sar e romnjakoro? Oj valjani ponadari da hor te poštujnel le. I Biblija vakerela: „Agjaar tumen, romnjalen, šunen tumare romen, te šaj tumare ponašibaja te dobinen len bizo lafi adalen so na šunena e Devleskoro Lafi, keda ka dikhen tumaro šukar ponašanje hem tumaro hor poštovanje“ (1. Petrovo 3:1, 2). O romnja ple šukar primerea šaj te pomožinen pumare romenge te haljoven hem te poštujnen lengiri vera.

9. a) So valjani te kerel i romni keda na soglasinela pe ple romea? b) Kova tano o sovet bašo romnja taro Tit 2:4, 5?

9 So šaj te kerel i romni keda na soglasinela pe ple romea? Oj valjani te vakerel so mislinela  ko način so ka sikavel kaj poštunjela ple rome. Na primer, i Sara vakergja nešto so e Avraameske na svidžingja pe, ama o Jehova vakergja leske: „Šun lakoro glaso“ (1. Mojseeva 21:9-12). Keda o rom anela odluka koja so nane protiv adava so vakerela i Biblija, tegani leskiri romni valjani te poddržinel le (Dela 5:29; Efešanite 5:24). I šukar romni grižinela pe ple familijake. (Čitin Tit 2:4, 5.) Keda lakoro rom hem o čhave ka dikhen kobor oj trudinela pe baši lende, tegani panda poviše ka mangen la hem ka poštujnen la (Izreki 31:10, 28).

Sar i Sara tani šukar primer e romnjenge?

10. So vakerela i Biblija bašo odvojbe hem bašo razvod?

10 Nekogaš nesave bračna parija but sigate odlučinena te odvojnen pe ili te razvedinen pe. Ama, i Biblija vakerela kaj „i romni na valjani te džal peske ple romestar“ hem kaj „o rom na valjani te mukhel ple romnja“ (1. Korinkjanite 7:10, 11). Ko nesave but phare situacie o bračna parija šaj te odvojnen pe, ama, adaja tani seriozno odluka. Keda šaj nekoj te razvedinen pe? I Biblija vakerela amenge kaj i edinstveno pričina keda šaj nekoj te razvedinen pe tani ako jekh taro partnerija kerela preljuba (Matej 19:9).

SO RODELA O DEVEL TARO RODITELIJA

O Isus tano šukar primer bašo sekova členi ki familija

11. Koja tani najvažno buti so valjani te keren la o roditelija?

11 O roditelija valjani te nakhaven kobor so šaj poviše vreme pumare čhavencar. Tumare čhavenge sien potrebna hem i najvažno buti so valjani te keren la tani te sikaven len bašo Jehova (5. Mojseeva 6:4-9).

12. So valjani te keren o roditelija te šaj te zaštitinen pumare čhaven?

12 O sveto e Satanaskoro ovela sa poviše hem poviše rumimo hem isi nesave manuša so šaj ka mangen  te naštetinen tumare čhavenge, čak šaj seksualno te maltretirinen len. Nesave roditelenge tano pharo te keren lafi ple čhavencar baši akaja tema. Ama, o roditelija valjani te predupredinen ple čhaven baši asavke manuša hem te sikaven len sar te izbeginen len. Tumen sar roditelija mora te zaštitinen tumare čhaven (1. Petrovo 5:8). *

13. Sar na valjani o roditelija te vospitinen pumare čhaven?

13 E roditelen isi len i odgovornost te sikaven e čhaven sar te ponašinen pe. Sar valjani te keren  adava? O čhave valjani te vospitinen pe, ama adava na valjani te kerel pe ko jekh grubo ili surovo način (Eremija 30:11). Adaleske nikogaš ma vospitin e čhaven keda sian holjamo. Sigurno tu na mangea tle lafija „te posaven sar mači“ hem te povredinen len (Izreki 12:18). Sikav e čhaven te haljoven soske valjani te oven poslušna (Efešanite 6:4; Evreite 12:9-11). (Dikh i 30 fusnota.)

SO RODELA O DEVEL TARO ČHAVE

14, 15. Soske o čhave valjani te šunen ple roditelen?

14 O Isus sine poslušno ple Dadeske čak keda sine leske but pharo (Luka 22:42; Jovan 8:28, 29). O Jehova isto agjaar rodela e čhavendar te šunen pumare roditelen (Efešanite 6:1-3).

15 Čhavalen, čak keda tumenge pharo te šunen tumare roditelen, ma bistren, keda sien poslušna, tegani o Jehova hem tumare roditelija tane but bahtale (Izreki 1:8; 6:20; 23:22-25). *

So ka pomožinel e ternenge te ačhoven verna e Devleske keda isi len iskušenija?

16. a) Sar o Satana probinela te čhivel e ternen te keren nešto soj lošno? b) Soske tano važno te arakhe amala kola so mangena e Jehova?

16 O Satana šaj te koristinel tle amalen hem javere ternen te čhiven tu te kere lošna bukja. Ov džanela kaj tegani šaj te ovel tuke pharo te izdržine. Na primer, e Jakoveskiri čhaj i Dina, sine la amala so na mangena e Jehova. Adava angja bare problemija lake hem lakere familijake (1. Mojseeva 34:1, 2). Ako isi tut amala kola so na mangena e Jehova, ola šaj te terinen tut te kere nešto so mrzinela o Jehova, a adava ka anel bari dukh tuke, tle familijake  hem e Devleske (Izreki 17:21, 25). Adaleske tano but važno te arakhe amala kola so mangena e Jehova (1. Korinkjanite 15:33).

TLI FAMILIJA ŠAJ TE OVEL BAHTALI

17. So valjani sekova členi ki familija te kerel?

17 Keda sekova členi tari familija šunela o sovetija so avena taro Devel, tegani ka izbeginen but problemija. O rom valjani te mangel ple romnja hem te ponašinel pe laja ljubezno. I romni valjani te poštujnel e rome hem te ovel leske podložno, te ovel sar i romni soj opišimi ko Izreki 31:10-31. O roditelija valjani te sikaven pumare čhaven te mangen e Devle (Izreki 22:6). O dad valjani te vodinel ple familija ko šukar način (1. Timotej 3:4, 5; 5:8). O čhave valjani te šunen pumare roditelen (Kološanite 3:20). Ma bistren kaj sekoj ki familija grešinela, adaleske oven ponizna hem prostinen jekh jekheske. Oja, ki Biblija isi sovetija taro Jehova bašo sekova členi ki familija.

^ pas. 12 Poviše informacie bašo adava sar šaj te zaštitine te čhaven ka arakhe ko 32 poglavje taro lil Uči od Golemiot Učitel, ikaldo taro e Jehovaskere svedokija.

^ pas. 15 O čhave na valjani te šunen ple roditelen ako ola rodena lendar te keren nešto soj protiv e Devleskoro zakoni (Dela 5:29).