Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

So sikavela amen i Biblija?

 EFTATO POGLAVJE

Ka živinen li palem o mule?

Ka živinen li palem o mule?

1-3. Ko so siem sarine osudime, hem sar o Jehova ka oslobodinel amen?

ZAMISLIN tuke kaj sian osudimo te ove phanlo celo tlo životo bašo nešto so na kergjan. Nane nisavi šansa te ove oslobodimo. Nane tut nisavi nadež hem našti ništo te kere bašo adava. Ama baš tegani keda našavgjan tli nadež, tu šunea kaj isi nekoj so šaj te oslobodinel tut hem kaj ov dengja lafi kaj ka kerel adava! Sar ka osetine tut?

2 Sarine siem osudime te mera. Bizi razlika so ka kera, našti našaja taro meribe. Ama, o Jehova šaj te oslobodinel amen taro meribe. Ov dengja amen lafi kaj „o posledno dušmani, o meribe, ka ovel uništimo“ (1. Korinkjanite 15:26).

3 Zamislin kobor ka ovel tuke polokho keda jekh dive nane te ovel meribe! Ama o Jehova ka kerel but poviše nego samo te cidel o meribe. Ov isto agjaar ka iranel palem ko životo adalen so mule. Razmislin so značinela akava tuke. Ov dengja lafi kaj „o mule so nane len sila“ ka živinen palem (Isaija 26:19). Akava i Biblija vikinela le voskresenie.

KEDA MERELA NEKOJ SO MANGEA LE

4. a) So ka del amen uteha keda nekoj tari familija ili nesavo amal ka merel? b) Kola sine nesave taro e Isuseskere paše amala?

4 Keda nekoj merela tari amari familija ili nesavo paše amal, tegani osetinaja dukh koja soj tani phari te izdržinel pe. Amen našti ništo te kera  te šaj te irana adale manuše palem ko životo. Ama, i Biblija dela amen uteha. (Čitin 2. Korinkjanite 1:3, 4.) Te dikha jekh primer so sikavela amenge kobor but o Jehova hem o Isus mangena te iranen ko životo amare manglen so mule. Keda o Isus sine ki Phuv, ov često džala sine te posetinel e Lazare hem leskere phenjen, e Marta hem e Marija. Ola sine šukar amala e Isusea. I Biblija vakerela: „O Isus mangela sine e Marta, lakere phenja hem e Lazare“. Ama, jekh dive o Lazar mulo (Jovan 11:3-5).

5, 6. a) So kergja o Isus keda dikhlja kaj rovena e Lazareskiri familija hem o amala? b) Soske tano utešno adava so džanaja sar osetinela pe o Isus keda nekoj merela?

5 O Isus gelo te utešinel e Marta hem e Marija. Keda i Marta šungja kaj o Isus avela, oj geli avri tari diz te adžikerel le. Keda dikhlja e Isuse radujngja pe hem vakergja leske: „Te ove sine tu akate, mo phral nane te merel sine“. I Marta mislingja kaj o Isus na alo ko vreme. Palo adava, o Isus dikhlja e Marija sar rovela. Keda dikhlja kobor oj sine tažno, adava sine leske but pharo hem ov da počmingja te rovel (Jovan 11:21, 33, 35). Ov osetingja savi tani i dukh so avela keda našavaja nekas so mangaja.

6 Adava so džanaja kaj o Isus osetinela pe isto sar amende keda nekoj merela, dela amen uteha soske o Isus tano isto sar plo Dad (Jovan 14:9). E Jehova isi le sila te cidel o meribe zasekogaš, hem adava panda hari ka kerel le.

„LAZAR, IKLJOV!“

7, 8. Soske i Marta na manglja te ciden o bar taro e Lazareskoro grobo, ama so kergja o Isus?

7 Keda o Isus alo ko than kote so sine parumo o Lazar, o grobo sine phanlo jekhe bare barea. O Isus  vakergja: „Ciden o bar“. Ama, i Marta na manglja te ciden o bar soske o telo e Lazareskoro vekje sine štar dive ko grobo (Jovan 11:39). Oj na džanlja kaj adava so ka kerel o Isus ka pomožinel lake palem te dikhel ple phrale.

Zamislin kobor sine bahtali e Lazareskiri familija hem leskere amala keda sine voskresnimo (Jovan 11:38-44)

8 O Isus vakergja e Lazareske: „Ikljov!“ Palo adava, i Marta hem i Marija dikhle nešto so but iznenadingja len. „O mulo iklilo, a ko vasta hem ko pre sine le pakjarde zavoja“ (Jovan 11:43, 44). O Lazar sine palem dživdo! Ov palem sine zaedno ple familijaja hem amalencar. Ola šaj sine te gušinen le hem te keren lea lafi. Savo čudo! O Isus voskresningja e Lazare.

„ČHAJE, TUKE VAKERAVA, UŠTI!“

9, 10. a) Koj dengja sila e Isuse te voskresninel e manušen? b) Soske o izveštaija tari Biblija bašo voskresenie tane korisna amenge?

9 Dali o Isus ple silaja irangja ko životo e manušen so mule? Na. Angleder te uštarel e Lazare, o Isus molingja pe e Jehovaske hem ov dengja le sila te iranel ko životo e Lazare. (Čitin Jovan 11:41, 42.) Ama na sine samo o Lazar voskresnimo. I Biblija vakerela amenge baši jekh dešuduje beršengiri čhaj so sine but nasvali. Lakoro dad, o Jair, sine but razočarimo hem molinela sine e Isuse te sasljarel la. Le na sine le javera čhave osven late. Džikote kerela sine lafi e Isusea, nesave manuša ale hem vakergje leske: „Ti čhaj muli! Soske te mučine e Učitele?“ Ama o Isus vakergja e Jaireske: „Ma dara, samo neka ovel tut vera hem oj ka ovel spasimi“. Tegani zaedno e Jairea gele ko leskoro kher. Sar so avena sine popaše dži ko kher, o Isus šaj sine te šunel hem te dikhel sar o  manuša rovena. O Isus vakergja lenge: „Ma roven, soske oj nane muli nego sovela“. Lakoro dad hem i daj sigurno pučena pe sine so mangela te vakerel o Isus adalea. O Isus vakergja sarinenge te ciden pe, lelja lakere dade hem e daja hem khuvgje ki soba kote so pašljola sine i čhaj. O Isus astargja e čhajakoro vas hem vakergja lake: „Čhaje, tuke vakerava, ušti!“ Zamislin kobor radosna sine lakere roditelija keda dikhle sar oj odma uštili hem počmingja te phirel! O Isus voskresningja lengere čhaja (Marko 5:22-24, 35-42; Luka 8:49-56). Taro adava dive, sekogaš keda ka dikhen sine ple čhaja, ola ka šaj sine te setinen pe so kergja lenge o Jehova preku o Isus. *

10 Adalen so irangja len o Isus ko životo, palo nesavo vreme palem mule. Ama, adava so čitinaja bašo akala manuša tano but korisno amenge, soske dela amen čačutni nadež. O Jehova mangela te voskresninel e manušen, hem adava ka kerel.

SO SIKLJOVAJA TARO IZVEŠTAIJA BAŠO VOSKRESENIE

O apostol Petar voskresningja jekhe verno džuvlja, e Dorka (Dela 9:36-42)

O Ilija voskresningja e udovicakere čhave (1. Carevite 17:17-24)

11. So sikavela amen o stiho taro Propovednik 9:5 bašo Lazar?

11 I Biblija jasno vakerela kaj „o mule na džanena ništo“. O izveštaj bašo Lazar vakerela kaj adava tano čače (Propovednik 9:5). Sar so vakergja o Isus, o Lazar te phene sovela sine (Jovan 11:11). Keda o Lazar sine ko grobo, ov „na džanela sine ništo“.

12. Kotar džanaja kaj o voskresenie e Lazareskoro čače ulo?

 12 Keda o Isus voskresningja e Lazare, but manuša dikhle adava. Čak adala da so na mangena sine e Isuse, džanlje kaj ov kergja akava čudo. O Lazar sine dživdo, hem akava sine dokaz kaj čače sine voskresnimo (Jovan 11:47). Isto agjaar, but manuša gele te dikhen e Lazare, hem adaleske počmingje te verujnen kaj o Isus sine bičhaldo taro Devel. E Isuseskere dušmanja na mangle o manuša te verujnen ko adava, adaleske mangle te mudaren e Isuse hem e Lazare (Jovan 11:53; 12:9-11).

13. Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka iranel e mulen palem ko životo?

13 O Isus vakergja kaj „sa okola soj tane ko grobo“ ka ušten (Jovan 5:28). Adava značinela kaj o Jehova ka iranel ko životo sa e mulen kolende so setinela pe. Te šaj o Jehova te iranel nekas palem ko životo, ov valjani te pamtinel sa baši leste. Dali šaj čače te kerel adava? Ko nebo upre isi milijarde čerenja. I Biblija vakerela kaj o Jehova džanela o anav sekole čerenjakoro. (Čitin Isaija 40:26.) Ako šaj te pamtinel o anav sekole čerenjakoro, tegani ov sigurno šaj lokhe te pamtinel sa bašo manuša so ka iranel len ko životo. Panda považno, o Jehova kergja sa, adaleske amen džanaja kaj leste isi le sila te iranel e manušen palem ko životo.

14, 15. So sikavena amen e Joveskere lafija bašo voskresenie?

14 O verno manuš o Jov verujnela sine kaj ka ovel voskresenie. Ov pučlja: „Keda ka merel o manuš, šaj li te živinel palem?“ Tegani ov vakergja e Jehovaske: „Tu ka vikine man, a me ka odgovorinav tuke. Ka ovel tut bari želba te dikhe adava so kergjan tle vastencar“. Oja, o Jov džanlja kaj o Jehova edvaj  adžikerela o vreme keda ka voskresninel e manušen so mule (Jov 14:13-15).

15 Sar osetinea tut baši nadež kaj ka ovel voskresenie? Šaj pučea tut: „Dali ka voskresninen mli familija hem mle amala so mule?“ Uteha dela amen adava so džanaja kaj o Jehova čače mangela te iranel e mulen ko životo. Te dikha so vakerela amenge i Biblija bašo adava koj ka voskresninel hem kote ka živinen.

OLA „KA ŠUNEN LESKORO GLASO HEM KA IKLJON“

16. Ko savo sveto ka oven voskresnime o mule?

16 Ko purano vreme, o manuša so voskresningje, palem sine zaedno ple familijaja hem amalencar ki Phuv. Isto agjaar ka ovel ki idnina da, ama panda pošukar. Soske ka ovel pošukar? O mule so ka voskresninen hem ka živinen ki Phuv, ka šaj te živinen zasekogaš hem nikogaš te na meren. Ka živinen ko sveto kova so ka ovel pošukar taro avdisutno. Adathe nane te ovel vojne, kriminal hem nasvalipe.

17. Koj ka ovel voskresnimo?

17 Koj ka ovel voskresnimo? O Isus vakergja kaj „sa okola soj tane ko grobo ka šunen leskoro glaso hem ka ikljon“ (Jovan 5:28, 29). Ko Otkrovenie 20:13 vakerela amenge: „O more dengja e mulen so sine ki leste, hem o meribe hem o grobo dengje e mulen so sine ki lende“. Oja, milionija manuša ka živinen palem. O Pavle isto agjaar vakergja kaj ka voskresninen hem „o pravedna hem o nepravedna“. (Čitin Dela 24:15.) So značinela adava?

Ko raj, o mule ka oven voskresnime hem ka oven zaedno e manušencar so mangena len

18. Koj tane „o pravedna“ so ka oven voskresnime?

18 „O pravedna“ tane o verna sluge e Jehovaskere  so živingje angleder te avel o Isus ki Phuv. O manuša sar soj tane o Noe, Avraam, Sara, Mojsej, Rut hem i Estira ka oven voskresnime te živinen akate ki Phuv. Ko dešujekhto poglavje taro lil Evreite šaj te čitine bašo nesave taro adala verna murša hem džuvlja. So ka ovel e Jehovaskere verna slugencar so mule ko amaro vreme? Ola da tane  isto agjaar „pravedna“, adaleske ka oven voskresnime.

19. Koj tane „o nepravedna“? Savi prilika ka del len o Jehova?

19 „O nepravedna“ tane o milijarde manuša kola so na sine len prilika te pendžaren e Jehova. Iako ola mule, o Jehova na bistergja len. Ov ka voskresninel len hem agjaar ka ovel len prilika te sikljoven baši leste hem te služinen leske.

20. Soske sarine nane te oven voskresnime?

20 Dali akava značinela kaj sekoj so mulo ka ovel voskresnimo? Na. O Isus vakergja kaj nesave manuša nane te oven irame palem ko životo (Luka 12:5). Koj ka odlučinel dali nesavo manuš ka ovel voskresnimo ili na? O Jehova tano o glavno Sudija, ama ov isto agjaar dengja e Isuseske „te ovel sudija e dživdenge hem e mulenge“ (Dela 10:42). Sekova jekh soj tano osudimo sar lošno hem sar asavko so na mangela te meninel pe, nane te ovel voskresnimo. (Dikh i 19 fusnota.)

VOSKRESENIE KO NEBO

21, 22. a) So značinela nekoj te ovel voskresnimo ko nebo? b) Koj sine prvo so voskresningja te živinel ko nebo?

21 I Biblija isto agjaar vakerela amenge kaj nesave manuša ka živinen ko nebo. Keda nekoj ka ovel voskresnimo ko nebo, ov na živinela adari sar manuš. Ov tano voskresnimo te živinel ko nebo sar duhovno ličnost.

22 O Isus sine prvo so voskresningja ko asavko način (Jovan 3:13). Keda o Isus mulo, palo trin dive o Jehova irangja le ko životo (Psalm 16:10; Dela 13:34, 35). O Isus na sine voskresnimo sar manuš. O apostol Petar vakergja kaj o Isus „mulo sar manuš, ama dživdilo ko duhovno telo“ (1. Petrovo  3:18). O Isus sine iramo ko životo sar silno duhovno ličnost! (1. Korinkjanite 15:3-6). I Biblija vakerela amenge kaj nane te ovel samo ov voskresnimo ko asavko način.

23, 24. Bašo kova „tikno stado“ kergja o Isus lafi hem kobor džene tane ola?

23 Angleder te merel, o Isus vakergja ple verna učenikonge: „Me džava te spreminav tumenge than“ (Jovan 14:2). Adava značinela kaj nesave taro leskere sledbenikija ka oven voskresnime te živinen lea ko nebo. Kobor džene ka oven lea? O Isus vakergja kaj ka oven hari džene, jekh „tikno stado“ (Luka 12:32). O apostol Jovan vakerela amenge o točno broj keda dikhlja e Isuse sar „tergjola ki planina Sion [ko nebo] hem lea 144.000“ (Otkrovenie 14:1).

24 Keda ka voskresninen akala 144.000 sluge e Devleskere? I Biblija vakerela amenge kaj akava valjani te ovel ko vreme keda o Isus ka vladinel sar Cari ko nebo (1. Korinkjanite 15:23). Avdive, amen živinaja baš ko adava vreme, hem pobaro broj taro 144.000 tane voskresnime ko nebo. Adala soj tane panda ki Phuv, keda ka meren, ola odma ka voskresninen te živinen ko nebo. Ama, poviše taro manuša so ka oven voskresnime ki idnina ka živinen ko raj akate ki Phuv.

25. So ka dikha ko javer poglavje?

25 Panda hari, o Jehova ka oslobodinel taro meribe sa e manušen, hem meribe nane te ovel nikogaš poviše! (Čitin Isaija 25:8.) Ama so ka keren adala so ka voskresninen ko nebo? I Biblija vakerela amenge kaj ola ka vladinen zaedno e Isusea ko Carstvo e Devleskoro. Ko javer poglavje ka dikha soj tano e Devleskoro Carstvo.

^ pas. 9 Ko javera izveštaija, i Biblija vakerela amenge kaj sine voskresnime terne hem phure, džuvlja hem murša, Izraelcija hem manuša so na sine Izraelcija. Tu šaj te čitine baši lende ko 1. Carevite 17:17-24; 2. Carevite 4:32-37; 13:20, 21; Matej 28:5-7; Luka 7:11-17; 8:40-56; Dela 9:36-42; 20:7-12.