Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

So sikavela amen i Biblija?

Fusnote

Fusnote

1. JEHOVA

E Devleskoro anav tano Jehova hem značinela „Ov kerela te ovel“. O Jehova tano semokjno Devel, ov kergja sa. Leste isi le sila te kerel sa so mangela.

Ki hebrejsko čhib, e Devleskoro anav pišinela pe sine štare bukvencar. Adala bukve ki amari azbuka tane JHVH. E Devleskoro anav ko orginalno hebrejsko teksti tari Biblija pojavinela pe paše 7.000 puti. O manuša ko celo sveto ko različna načinija izgovorinena o anav Jehova, adava zavisinela sar najprirodno izgovorinela pe ki lengiri čhib.

1 pogl., 15 pas.

2. I BIBLIJA „AVELA TARO DEVEL“

I Biblija avela taro Devel, ama ov koristingja manušen te pišinen la. Adava tano slično sar jekh direktori so vakerela e sekretarkake so te pišinel ko lil. O Devel ple sveti duhoja vodingja e manušen so pišingje i Biblija te pišinen leskere misle. E Devleskoro duho vodingja len ko različna načinija, nekogaš dikhena sine vizie ili sune hem palo adava pišinena sine so dikhle.

2 pogl., 5 pas.

3. NAČELIJA

Načelo tano biblisko sikljojbe so objasninela amenge osnovno čačipe. Na primer, o načelo „o lošno društvo ruminela o šukar navike“ sikavela amen kaj o društvo šaj te vlijajnel upri amende lošno ili šukar (1. Korinkjanite 15:33). Isto agjaar, o načelo „o manuš so ka sejnel adava ka khedel“ sikavela amen kaj našti te naša taro posledice so avena taro amare postapke (Galatite 6:7).

2 pogl., 12 pas.

  4. PROROŠTVO

O proroštvo tano poraka taro Devel. Ov šaj te objasninel e Devleskiri volja, te sikavel amen nešto, te ovel zapoved ili osuda. Isto agjaar, šaj te sikavel amenge so ka ovel ki idnina. Isi but proroštvija tari Biblija so ispolningje pe.

2 pogl., 13 pas.

5. PROROŠTVIJA BAŠO MESIJA

O Isus ispolningja but proroštvija tari Biblija bašo Mesija. Dikh i ramka „ Proroštvija bašo Mesija“.

2 pogl., 17 pas., fus.

6. E JEHOVASKIRI NAMERA BAŠI PHUV

O Jehova kergja i Phuv te ovel raj te šaj te živinen ki late sa o manuša so mangena le. Leskiri namera na meningja pe. Panda hari, o Devel ka cidel o lošnipe hem ka del e manušenge večno životo.

3 pogl., 1 pas.

7. SATANA, O BENG

O Satana tano o angeli kova so protivingja pe e Devleske. O anav Satana značinela „Protivniko“ soske ov protivingja pe e Jehovaske. Leske isto agjaar, tano dendo o anav Beng so značinela „Klevetniko“. Akava anav sine leske dendo soske vakergja hovavne bukja bašo Jehova hem hovavela e manušen.

3 pogl., 4 pas.

  8. ANGELIJA

O Jehova kergja e angelen but vreme angleder te kerel i Phuv. Ola sine kerde te živinen upre ko nebo. Ko nebo isi but milionija angelija (Daniel 7:10). Sarinen isi len anav hem sa o angelija tane različna. O verna angelija tane ponizna hem na mangena te oven obožavime taro manuša. Ola tane ki različno položba hem isi len različna zadače. Nesave taro adala zadače tane te služinen anglo e Jehovaskoro prestol, te vakeren leskere porake, te zaštitinen hem te vodinen e Devleskere slugen ki Phuv, te izvršinen leskere osude hem te poddržinen o propovedibe (Psalm 34:7; Otkrovenie 14:6; 22:8, 9). Panda hari, ola zaedno e Isusea ka borinen pe ki vojna Armagedon (Otkrovenie 16:14, 16; 19:14, 15).

3 pogl., 5 pas.; 10 pogl., 1 pas.

9. GREVO

O grevo tano sa amare čuvstvija, misle hem postapke soj tane protiv e Jehovaskiri volja. O grevo ruminela amaro amalipe e Jehovaja, adaleske ov dengja amen zakonija hem načelija so pomožinena amen te na grešina namerno. Ko početok o Jehova kergja sa sovršeno, ama keda o Adam hem i Eva biringje te na šunen e Devle, ola grešingje hem više na sine sovršena, adaleske phurile hem mule. Amen nasledingjem o grevo taro Adam, adaleske amen da phujrovaja hem meraja.

3 pogl., 7 pas.; 5 pogl., 3 pas.

10. ARMAGEDON

O Armagedon tano vojna so ka vodinel la o Devel kote so ka uništinel e Satanaskoro sveto hem sa o lošnipe.

3 pogl., 13 pas.; 8 pogl., 18 pas.

 11. E DEVLESKORO CARSTVO

E Devleskoro Carstvo tani vlada koja so o Devel kergja la ko nebo. O Isus Hristos tano Cari ko akava Carstvo. O Jehova preku akava Carstvo ka cidel sa o lošnipe. E Devleskoro Carstvo ka vladinel upri Phuv.

3 pogl., 14 pas.

12. ISUS HRISTOS

O Jehova prvo kergja e Isuse. Ov bičhalgja e Isuse ki Phuv te del plo životo sa e manušenge. Keda sine o Isus mudardo, palo adava o Jehova voskresningja le. Akana o Isus vladinela ko nebo sar Cari ko e Devleskoro Carstvo.

4 pogl., 2 pas.

13. PROROŠTVO BAŠO 70 KURKE

Ki Biblija isi proroštvo so vakerela keda valjani sine te pojavinel pe o Mesija. Ov valjangja te pojavinel pe ko krajo taro jekh periodi kova so ko proroštvo tano vakerdo sar 69 kurke, kola so počmingje taro 455 berš a.a.e. hem završingje 29 berš a.e.

Kotar džanaja kaj adava periodi završingja ko 29 berš a.e.? O 69 kurke počmingje taro 455 berš a.a.e., keda o Neemija reslja ko Erusalim hem počmingja palem te gradinel i diz (Daniel 9:25; Neemija 2:1, 5-8). Keda šunaja o lafi „kurko“ obično mislinaja ko efta dive. O kurke ko akava proroštvo nane kurke taro efta dive nego kurke taro efta berša. Akava tano agjaar soske često o bibliska proroštvija gejnena pe sar „dive bašo berš“ (4. Mojseeva 14:34; Ezekiel 4:6). Akava značinela kaj sekova kurko tano efta berša hem o 69 kurke tane 483 berša (69 x 7). Ako gejnaja 483 berša počmindor taro 455 berš a.a.e., avaja dži ko 29 berš a.e. Akava tano o berš keda o Isus krstingja pe hem ulo Mesija! (Luka 3:1, 2, 21, 22).

 O isto proroštvo vakerela amenge bašo panda jekh kurko, so značinela kaj valjani te dodajna panda efta berša. Džikote trajnela akava periodi, ko 33 berš a.e., o Mesija valjani sine te ovel mudardo hem počmindor taro 36 berš a.e., o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo valjani sine te ovel propovedimo sa e manušenge, a na samo e Evreenge (Daniel 9:24-27).

4 pogl., 7 pas.

 14. HOVAVNO SIKLJOJBE BAŠO TROJSTVO

I Biblija sikavela amen kaj o Jehova tano o Devel kova so kergja sa, hem ov kergja e Isuse angleder te kerel sa o bukja (Kološanite 1:15, 16). O Isus nane Semokjno Devel. Ov nikogaš na vakergja kaj tano jekh e Devlea. Ov vakergja: „O Dad tano pobaro mandar“ (Jovan 14:28; 1. Korinkjanite 15:28). Ama, nesave religija sikavena bašo Trojstvo, kaj o Devel tano trin ličnostija ko jekh: o Dad, o Čhavo hem o sveti duh. O lafi „Trojstvo“ na arakhljola ki Biblija. Akava tano hovavno sikljojbe.

O sveti duh tano e Devleskiri aktivno sila, oj tani nevidlivo sila so koristinela la te šaj te kerel pli volja. O sveti duh nane ličnost. Na primer, o hristijanja taro prvo veko „pherdile sveti duhoja“, hem o Jehova vakergja: „Ka dav mlo duho različno manušenge“ (Dela 2:1-4, 17).

4 pogl., 12 pas.; 15 pogl., 17 pas.

15. KRSTO

Soske o čačutne hristijanja na koristinena krsto keda obožavinena e Devle?

  1. O krsto koristinela pe ki hovavni religija but berša. Ko purano vreme koristinela pe sine keda obožavinena i priroda hem keda kerena sine ritualija baši plodnost. Trinšel berša palo e Isuseskoro meribe, o hristijanja na koristinena sine krsto keda obožavinena sine e Devle. Palo but berša, o rimsko imperatori Konstantin kergja o krsto te ovel simbol bašo hristijanstvo. O krsto sine koristimo te šaj o hristijanstvo polokhe te prifatinel pe. Ama, o krsto nane povrzimo e Isusea. Jekh enciklopedija vakerela: „O krsto šaj te arakhel pe ko kulture angleder o hristijanstvo hem ko adala so nane hristijanja“ (New Cath­o­lic En­cy­clo­pe­dia).

  2. O Isus na mulo ko krsto. O grčko lafi soj prevedimo sar „krsto“ značinela „pravo stubo“, „greda“, ili „kaš“.  Ko jekh prevod tari Biblija pišinela: „Ki grčko čhib taro [Nevo zavet] nane ništo so sikavela kaj kerela pe lafi bašo duj grede“ (The Companion Bi­ble). O Isus mulo ko pravo stubo.

  3. O Jehova na mangela te koristina slike ili simbolija keda obožavinaja le (2. Mojseeva 20:4, 5; 1. Korinkjanite 10:14).

5 pogl., 12 pas.

16. SPOMEN-SVEČENOST

O Isus zapovedingja ple učenikonge te setinen pe ko leskoro meribe. Ola kerena akava sekova berš ko 14 nisan, ko isto datum keda o Izraelcija slavinena sine i Pasha. O maro hem i mol, so prestavinena e Isuseskoro telo hem o rat, nakhena taro vas ko vas sekaske soj tane prisutna ki Spomen-svečenost. Adala so ka vladinen e Isusea ko nebo lena taro maro hem tari mol. Adala so isi len nadež te živinen večno ki Phuv sikavena cenenje adalea so avena ki Spomen, ama na lena taro maro hem tari mol.

5 pogl., 21 pas.

17. DUŠA

Ko Prevod Nov svet tari Biblija, o lafi „duša“ tano koristimo bašo: 1) manuš, 2) životno, ili 3) o životo jekhe manušeskoro ili životnoskoro. Ake nesave primerija:

  • Manuš. „Ko dive e Noeskere ... ki arka sine samo hari džene, ola sine ofto duše, so nakhavgje o pani hem spasingje pe“ (1. Petrovo 3:20). Ko akava stiho, o lafi „duše“ odnesinela pe bašo manuša — o Noe hem leskiri romni, lengere trin čhave hem o romnja.

  • Životno. „O Devel vakergja: ,Ko panja neka oven pherdo živa duše hem ko nebo, uče upri phuv, neka letinen životne  so letinena‘. Palo adava o Devel vakergja: ,I Phuv neka del pestar dživde duše spored lengere sorte, kherutne životne, javera životne so lazinena hem diva životne spored lengere sorte‘. Hem agjaar ulo“ (1. Mojseeva 1:20, 24).

  • O životo jekhe manušeskoro ili životnoskoro. O Jehova vakergja e Mojseeske: „Sa o manuša so rodena sine te mudaren ti duša tane mule“ (2. Mojseeva 4:19). Isto agjaar, o Pavle pišingja: „Ola sekogaš grižinena pe bašo tumare duše sar asavke so ka odgovorinen anglo Devel bašo adava“ (Evreite 13:17).

    Keda jekh manuš kerela nesavi buti „celo dušaja“, adava značinela kaj ov mangela te kerel adaja buti hem ka trudinel pe te kerel la najšukar so šaj (Matej 22:37; 5. Mojseeva 6:5). O lafi „duša“ isto agjaar šaj te koristinel pe te opišinel i želba ili o apetiti so isi jekhe manuše. Bašo mulo manuš šaj isto agjaar te phenel pe kaj tano muli duša (4. Mojseeva 6:6; Izreki 23:2; Isaija 56:11; Agej 2:13).

6 pogl., 5 pas.; 15 pogl., 17 pas.

18. DUHO

O hebrejsko hem o grčko lafi soj prevedimo sar „duho“ ko Prevod Nov svet tari Biblija, šaj te ovel le različno značenje. Ama, adava lafi sekogaš odnesinela pe bašo nešto soj nevidlivo e manušenge, sar na primer i bavlal ili o vozduh so dišinena o manuša ili o životne. Akava lafi isto agjaar šaj te odnesinel pe bašo duhovna ličnostija hem bašo sveti duh, kova soj e Devleskiri aktivno sila. I Biblija na sikavela amen kaj jekh delo taro manuš prodolžinela te živinel palo leskoro meribe (2. Mojseeva 35:21; Psalm 104:29; Matej 12:43; Luka 11:13).

6 pogl., 5 pas.; 15 pogl., 17 pas.

 19. GEENA

Geena tano o anav taro jekh than paše uzo Erusalim kote so thabljola sine hem uništinela pe o gjubre. Nane nisave dokazija so sikavena kaj ko vreme e Isuseskoro ko adava than mučinena ili tharena sine dživde manušen ili životnen. Akava sikavela kaj i Geena nane nesavo nevidlivo than kote so o mule tane mučime ili thabljovena zasekogaš. Keda o Isus kerela sine lafi bašo adala so ka oven frdime ki Geena, ov manglja te vakerel kaj ka oven uništime zasekogaš (Matej 5:22; 10:28).

7 pogl., 20 pas.

20. I MOLITVA OČENAŠ

O Isus koristingja akaja molitva te sikavel ple učenikon sar te molinen pe. Akaja molitva isto agjaar tani pendžardi sar primer molitva. O Isus vakergja te molina amen bašo akala bukja:

  • „Te slavinel pe tlo sveto anav“

    Molinaja amen e Jehovaske te opravdinel plo anav taro sa o hovavne bukja so sine vakerde baši leste. Agjaar, sarine ko nebo hem ki Phuv ka poštujnen e Devleskoro anav.

  • „Te avel tlo Carstvo“

    Molinaja amen e Devleskiri vlada te uništinel e Satanaskoro lošno sveto, oj te vladinel upri Phuv hem te kerel la raj.

  • „Te ovel tli volja ... ki phuv“

    Molinaja amen e Devleskiri namera e Phuvjaja te ispolninel pe, te šaj poslušna hem sovršena manuša te živinen zasekogaš ko raj, sar so manglja o Devel keda kergja e manušen.

8 pogl., 2 pas.

 21. OTKUPNINA

O Jehova dengja i otkupnina te spasinel e manušen taro grevo hem taro meribe. I otkupnina tani cena so valjangja te platinel pe te šaj te kinel pe o sovršeno životo so našavgja le o prvo manuš, o Adam. Isto agjaar, preku late šaj o manuša palem te oven paše e Devlea. O Devel bičhalgja e Isuse ki Phuv te šaj te merel bašo amare grevija. Adaleske so mulo o Isus, sa e manušen isi len prilika te živinen zasekogaš hem te oven sovršena.

8 pogl., 21 pas.; 9 pogl., 13 pas.

22. SOSKE O 1914 BERŠ TANO VAŽNO?

O proroštvo taro Daniel 4 poglavje sikavela amen kaj o Devel postavingja plo Carstvo ko 1914 berš.

Proroštvo: O Jehova kergja o cari o Navuhodonosor te dikhel jekh proročko suno bašo jekh baro kaš kova so sine čhindo. Ko suno, ov dikhlja sar okolu ko steblo taro adava kaš sine čhivde železna hem bakarna obračija te na bajrol o kaš „efta vremija“. Palo adava, o kaš valjani palem te bajrol (Daniel 4:1, 10-16).

So značinela o proroštvo amenge: O kaš prestavinela e Devleskoro vladibe. But berša, o Jehova koristingja carija taro Erusalim te vladinen upro Izraelcija (1. Letopisi 29:23). Ama, adala carija na sine verna e Jehovaske, hem lengoro vladibe završingja. O Erusalim sine uništimo ko 607 berš a.a.e. Tegani počmingje o „efta vremija“ (2. Carevite 25:1, 8-10; Ezekiel 21:25-27). Keda o Isus vakergja kaj o Erusalim ka ovel gazimo taro narodija sa džikote na nakhela o vreme soj odredimo, ov kerela sine lafi bašo akala „efta vremija“ (Luka 21:24). Akava sikavela kaj o „efta vremija“ na završingje keda o Isus sine ki Phuv. O Jehova vetingja kaj ka postavinel Cari ko krajo taro adala „efta vremija“. O vladibe akale neve careskoro, o Isus, ka anel bereketija e Devleskere narodoske ki celo Phuv zasekogaš (Luka 1:30-33).

 „Efta vremija“: O „efta vremija“ tane 2.520 berša. Ako počminaja te gejna 2.520 berša taro 607 berš a.a.e., ka ava dži ko 1914 berš. Adava sine o berš keda o Jehova kergja e Isuse te ovel Cari ko e Devleskoro Carstvo ko nebo.

Sar avaja dži ko 2.520 berša? I Biblija vakerela kaj trin tekvaš vremija tane 1.260 dive (Otkrovenie 12:6, 14). Znači, o „efta vremija“ tane 2.520 dive. O 2.520 dive tane 2.520 berša, soske često o bibliska proroštvija gejnena pe sar „dive bašo berš“ (4. Mojseeva 14:34; Ezekiel 4:6).

8 pogl., 23 pas.

23. MIHAEL ARHANGEL

O lafi „arhangel“ značinela „glavno e angelenge“. I Biblija vakerela amenge samo bašo jekh arhangeli hem leskoro anav tano Mihael (Daniel 12:1; Juda 9).

O Mihael vodinela e Devleskiri vojska taro verna angelija. Ko Otkrovenie 12:7 vakerela: „O Mihael hem leskere angelija margje pe e ažderea, hem o ažderi da margja pe zaedno ple angelencar“. O lil Otkrovenie vakerela kaj o vodači e Devleskere vojskakoro tano o Isus, akava sikavela amenge kaj o Mihael tano javer anav soj dendo e Isuseske (Otkrovenie 19:14-16).

9 pogl., 4 pas.

24. POSLEDNA DIVE

O „posledna dive“ tano vreme keda ka slučinen pe važna bukja ki Phuv angleder e Devleskoro Carstvo te uništinel e Satanaskoro sveto. Isto agjaar, o lafija „o krajo akale svetoskoro“ hem „i prisutnost e manušikane Čhaveskiri“ tane koristime ko biblisko proroštvo te sikaven bašo isto vremensko periodi (Matej 24:3, 27, 37). O „posledna dive“ počmingje keda e Devleskoro Carstvo počmingja te vladinel ko nebo taro 1914 berš hem ka završinen  keda e Satanaskoro sveto ka ovel uništimo ko Armagedon (2. Timotej 3:1; 2. Petrovo 3:3).

9 pogl., 5 pas.

25. VOSKRESENIE

Keda o Devel nekas so mulo iranela le palem ko životo, adava vikinela pe voskresenie. Ki Biblija tane spomnime enja voskresenija. O Ilija, o Elisej, o Isus, o Petar hem o Pavle voskresningje nesave manušen. Ola šaj sine te keren akala čudija samo e Devleskere silaja. O Jehova vetingja kaj ka voskresninel „okolen soj pravedna hem okolen so nane pravedna“ te živinen ki Phuv (Dela 24:15). I Biblija isto agjaar vakerela kaj ka ovel voskresenie ko nebo. Okola soj birime taro Devel, ov ka voskresninel len te živinen ko nebo e Isusea (Jovan 5:28, 29; 11:25; Filipjanite 3:11; Otkrovenie 20:5, 6).

9 pogl., 13 pas.

26. DEMONIZAM (SPIRITIZAM)

Demonizam ili spiritizam tano keda nekoj probinela te kerel lafi e lošna duhoncar direktno ili preku nekaste, sar na primer preku o manuša so kerena magie ili lafi e duhoncar. O demonizam tano lošno. O manuša kerena akala bukja soske verujnena kaj o duho e manušengoro živinela palo meribe hem ovela duho kova so isi le bari sila. O demonija isto agjaar probinena te vlijajnen upro manuša te na šunen e Devle. I astrologija, o magie, o sueverie hem o različna bukja so koristinena pe te šaj te dikhel pe so ka ovel ki idnina ili te doznajnel pe nešto, tane isto agjaar demonizam. But lila, spisanija, horoskop, filmija, posterija, čak nesave gilja da, šaj te dikhjon kaj nane štetna, ama te oven povrzime magijaja hem demonencar. But adetija so kerena pe keda parunena e mulen, sar na primer keda kerena o dive e muleskere, delinena hajbe leskere dušake ili arakhena e mule i rat keda merela, isto agjaar tane povrzime e demonencar.  O manuša but puti koristinena droga keda probinena te dobinen sila taro demonija (Galatite 5:20; Otkrovenie 21:8).

10 pogl., 10 pas.; 16 pogl., 4 pas.

27. E JEHOVASKORO PRAVO TE VLADINEL UPRO SA

O Jehova tano Semokjno Devel, hem ov kergja sa (Otkrovenie 15:3). Leskere tane sa o bukja so postojnena hem isi le celosno pravo te vladinel upro sa so kergja (Psalm 24:1; Isaija 40:21-23; Otkrovenie 4:11). Ov dengja zakonija so valjani te važinen bašo sa o bukja so kergja len. Isto agjaar, e Jehova isi le pravo te postavinel javeren sar vladetelija. Keda mangaja hem šunaja e Devle adalea sikavaja kaj poddržinaja leskoro vladibe (1. Letopisi 29:11).

11 pogl., 10 pas.

28. ABORTUS

Abortus tano namerno mudaribe e bebe kova so nane panda bijamo. Ama, nane abortus keda ovela nesavo nesrekjno slučaj ili keda ovena nesave komplikacie so anena dži ko adava o bebe te merel. Taro momenti keda o bebe tano začnimo, ov nane samo jekh delo taro e dajakoro telo. O bebe tano posebno ličnost.

13 pogl., 5 pas.

29. TRANSFUZIJA

I transfuzija tani medicinsko procedura keda jekh manuš priminela rat ili priminela jekh taro leskere štar glavna sostojke. O rat so ka priminel le šaj te ovel leskoro, kova so sine angleder skladirimo, ili javere manušeskoro. O štar glavna sostojke e rateskere tane plazma, e rateskere lole kletke, e rateskere parne kletke hem e rateskere pločke.

13 pogl., 13 pas.

 30. VOSPITIBE

Keda ki Biblija spomninela pe o lafi „vospitibe“ na mislinela pe samo ki kazna. Keda siem vospitime, adava značinela kaj dena pe amenge sovetija, pouke hem opomene. O Jehova nikogaš na opomeninela nekas ko način soj tano surovo hem navredlivo (Izreki 4:1, 2). O Jehova dela but šukar primer e roditelenge. Keda ov vospitinela nekas, adava doborom šukar vlijajnela upro ko manuš so ov mangela te ovel vospitimo taro Jehova (Izreki 12:1). O Jehova mangela ple narodo hem sikavela le. Ov dela le sovetija kola so isprajnena o pogrešno mislenje hem pomožinela le te sikljovel sar te razmislinel hem te postapinel ko ispravno način. O roditelija keda vospitinena ple čhaven valjani te pomožinen lenge te haljoven soske valjani te oven poslušna. Isto agjaar, valjani te sikaven len te mangen e Jehova hem leskoro Lafi i Biblija hem te haljoven leskere načelija.

14 pogl., 13 pas.

31. DEMONIJA

O demonija tane nevidliva lošna duhija hem tane but posilna taro manuša. Ola tane lošna angelija. O demonija ule lošna keda korkori odlučingje te oven dušmanja e Devleskere adalea so na šungje le (1. Mojseeva 6:2; Juda 6). Ola zaedno e Satanaja ule protiv o Jehova (5. Mojseeva 32:17; Luka 8:30; Dela 16:16; Jakov 2:19).

16 pogl., 4 pas.