Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

So sikavela amen i Biblija?

 TRINTO POGLAVJE

Savi tani e Devleskiri namera e manušencar?

Savi tani e Devleskiri namera e manušencar?

1. Savi tani e Devleskiri namera e manušencar?

E DEVLE isi le but šuži namera e manušencar. Ov kergja e prvo murše hem e prvo džuvlja, e Adame hem e Eva, te živinen ki jekh but šuži gradina. Leskiri namera sine te ovel len čhave, te keren celo Phuv raj hem te grižinen pe bašo životne (1. Mojseeva 1:28; 2:8, 9, 15). (Dikh i 6 fusnota.)

2. a) Kotar džanaja kaj o Devel ka kerel adava so manglja? b) Save manuša mangela o Devel te živinen ki Phuv, hem kobor vreme?

2 So mislinea, dali nekogaš ka živina ko raj? O Jehova vakerela amenge: „Adava soj mi namera, adava ka kerav le“ (Isaija 46:9-11; 55:11). Oja, ov ka kerel adava so manglja hem nikoj našti te čhinavel le. O Jehova vakergja kaj ov na kergja i Phuv bizi pričina. Ov „na kergja la bizi cel“ (Isaija 45:18). Ov mangela o manuša te živinen ki celo Phuv. Save manuša mangela o Devel te živinen ki Phuv, hem kobor vreme? I Biblija phenela: „O pravedna manuša ka nasledinen i phuv hem ka živinen večno ki late“ (Psalm 37:29; Otkrovenie 21:3, 4).

3. So šaj pučea tut keda dikhea kaj o manuša nasvaljovena hem merena?

3 Ama, avdive o manuša nasvaljovena hem merena. Ko but thana, ola marena pe hem mudarena pe maškar peste. Sigurno akava na sine e Devleskiri namera. Tegani, šaj pučea tut: „Soske ovena asavke bukja?“ Samo i Biblija šaj te vakerel amenge soske tano adava agjaar.

 E DEVLESKORO DUŠMANI

4, 5. a) Koj koristingja jekhe sape te kerel lafi e Evaja ki Edensko gradina? b) Sar šaj jekh šukar manuš te promeninel pe hem te ovel čor?

4 I Biblija vakerela amenge kaj e Devle isi le dušmani, „kova so vikinela pe Beng hem Satana“. O Satana ki Edensko gradina koristingja jekhe sape te kerel e Evaja lafi (Otkrovenie 12:9; 1. Mojseeva 3:1). Ov kergja te dikhjol kaj o sap kerela lafi. (Dikh i 7 fusnota.)

5 Dali o Devel kergja e Benge? Na! Jekh angeli so sine ko nebo keda o Devel kergja i Phuv e Adameske hem e Evake, promeningja pe hem ulo Beng (Jov 38:4, 7). Sar alo dži ko adava? Pa, sar šaj jekh šukar manuš te promeninel pe hem te ovel čor? Sigurno ov na bijandilo sar čor. Ama ov manglja, ili sine le želba te ovel le nešto so nane leskoro. Kobor poviše razmislinela sine bašo adava, doborom poviše bajrola sine leskiri pogrešno želba. Tegani keda ka ovel le prilika, ka čorel adava so manglja. Ov korkori ulo čor. (Čitin Jakov 1:13-15.) (Dikh i 8 fusnota.)

6. Sar jekh angeli ulo e Devleskoro dušmani?

6 Akava isto agjaar ulo adale angelea da. Keda o Devel kergja e Adame hem e Eva, ov phengja lenge te ovel len čhave hem te „pheren i phuv“ (1. Mojseeva 1:27, 28). Akava angeli šaj mislingja peske: „Soske sa o manuša te služinen e Jehovaske, keda šaj te služinen mange!“. Kobor poviše razmislinela sine bašo adava, doborom poviše mangela sine te lel e Jehovaskoro than. Ov mangela sine o manuša te služinen leske. Adaleske akava angeli hovavgja e Eva. (Čitin 1. Mojseeva 3:1-5.) Kerindor akava, ov ulo Satana hem Beng, dušmani e Devleskoro.

7. a) Soske o Adam hem i Eva mule? b) Soske amen phujrovaja hem meraja?

 7 O Adam hem i Eva na šungje e Devle hem hale taro plodi (1. Mojseeva 2:17; 3:6). Ola grešingje leske hem isto sar so vakergja lenge o Jehova, phurile hem ko krajo mule (1. Mojseeva 3:17-19). O čhave e Adameskere hem e Evakere ule grešnikija hem adaleske mule. (Čitin Rimjanite 5:12.) Te dikha jekh primer so ka pomožinel amenge te haljova soske lengere čhave isto agjaar ule grešnikija. Zamislin tuke te peke maro ki jekh bangi tepsija. O maro so ka pekjol ka ikljol bango isto sar i tepsija. Keda o Adam na šungja e Devle, ov ulo grešniko. Adaleske so siem e Adameskere čhave, sarine amen siem grešnikija, sar so sine ov. Hem adaleske so sarine siem grešnikija, amen phujrovaja hem meraja (Rimjanite 3:23). (Dikh i 9 fusnota.)

8, 9. a) So manglja o Satana te verujnen o Adam hem i Eva? b) Soske o Jehova odma na mudargja adalen so protivingje pe leske?

8 O Beng počmingja te protivinel pe e Jehovaske keda vlijajngja upro Adam hem i Eva te na šunen e Devle. Ov manglja ola te verujnen kaj o Devel hovavela len, kaj na mislinela lenge o najšukar. O Beng manglja te vakerel kaj o Devel na valjani te phenel e manušenge so te keren, hem kaj o Adam hem i Eva valjani korkori te odlučinen soj šukar, a so na. So kergja o Jehova? Ov šaj sine te mudarel len hem adalea te čhinavel i pobuna. Ama, dali agjaar ka sikavel sine kaj o Satana hovavela? Na, nane te sikavel sine.

9 Adaleske, o Jehova na mudargja len odma. Ov mukhlja vreme o manuša korkori te vladinen. Adava jasno ka sikavel sine kaj o Satana hovavela, a o Jehova džanela soj najšukar e manušenge. Ko  dešujekhto poglavje taro akava lil ka sikljova poviše bašo adava. Ama, so mislinea baši odluka e Adameskiri hem e Evakiri? Dali sine šukar adava so šungje e Satana, a na e Devle? Sa so sine e Adame hem e Eva, dengja len o Jehova. Ov dengja len sovršeno životo, šužo than živibaske hem buti kolate so uživinena sine. Ama o Beng nikogaš na  kergja lenge nisavo šukaripe. Te ove sine tu adathe, so ka kere sine?

10. Soj tano važno sekoj amendar te birinel?

10 Avdive da, sekoj amendar isi le pravo te birinel so ka kerel, hem amaro životo zavisinela adalestar. Amen šaj te birina te šuna e Jehova sar amaro vladeteli hem te sikava kaj o Satana tano hovavno. Ili šaj te birina e Satana sar amaro vladeteli. (Psalm 73:28; čitin Izreki 27:11.) Ko akava sveto hari manuša šunena e Devle. Ov na vladinela e svetoja. Ama, ako o Devel na vladinela, tegani koj vladinela?

KOJ VLADINELA E SVETOJA?

Ako na sine sa o carstvija ko sveto e Bengeskere, tegani dali ov ka nudinel len sine e Isuseske?

11, 12. a) So sikljovaja taro adava so o Beng nudingja o carstvija e Isuseske? b) Kola stihija tari Biblija sikavena amenge kaj o Beng vladinela e svetoja?

11 O Isus džanela sine koj čače vladinela e svetoja. Ki jekh prilika o Beng sikavgja leske „sa o carstvija e svetoskere hem lengiri slava“. O Beng vakergja e Isuseske: „Sa akava ka dav tut ako perea hem pokloninea tut mange“ (Matej 4:8, 9; Luka 4:5, 6). Puč tut: „Ako akala carstvija na sine e Bengeskere, tegani dali šaj sine te nudinel len e Isuseske?“ Na. Sa o carstvija tane e Bengeskere.

12 Šaj pučea tut: „Sar šaj o Beng te vladinel e svetoja? Nane li o Jehova Semokjno Devel kova so kergja sa?“ (Otkrovenie 4:11). Oja, ov tano Semokjno, ama o Isus phengja kaj o Beng tano o „vladeteli e svetoskoro“ (Jovan 12:31; 14:30; 16:11). O Pavle vakergja kaj o Beng tano o „devel akale svetoskoro“ (2. Korinkjanite 4:3, 4). Isto agjaar o apostol Jovan da pišingja kaj „celo sveto tano ko vasta e Lošnoskere“ (1. Jovanovo 5:19).

 SAR KA OVEL UNIŠTIMO E SATANASKORO SVETO?

13. Soske valjani amenge nevo sveto?

13 Akava sveto ovela sa pološno. Dikhaja vojne, korupcija, licemerna manuša hem but nasilstvo. Bizi razlika kobor trudinena pe, o manuša našti ikljona ko krajo akale problemencar. Ki pli vojna Armagedon, o Devel ka uništinel akava lošno sveto, hem palo adava ka ovel jekh pravedno sveto (Otkrovenie 16:14-16). (Dikh i 10 fusnota.)

14. Kaste čhivgja o Jehova te ovel Cari ko leskoro Carstvo? So vakergja i Biblija angleder bašo Isus?

14 Ko plo Carstvo ko nebo, o Jehova čhivgja e Isuse te ovel Cari. But berša angleder, i Biblija vakergja kaj o Isus ka vladinel sar „Princo e Mireskoro“ hem leskoro carstvo nane te ovel le krajo (Isaija 9:6, 7). O Isus sikavgja ple učenikon te molinen pe bašo akava Carstvo keda phengja: „Te avel tlo Carstvo. Te ovel tli volja, sar ko nebo agjaar ki phuv“ (Matej 6:10). Ko oftoto poglavje taro akava lil ka sikljova sar e Devleskoro Carstvo ka meninel o avdisutne vlade. (Čitin Daniel 2:44.) E Devleskoro Carstvo ka kerel i Phuv te ovel but šužo raj. (Dikh i 11 fusnota.)

O NEVO SVETO TANO PAŠE!

15. Soj tani i „nevi phuv“?

15 I Biblija vakerela: „Adžikeraja nevo nebo hem nevi phuv kote so ka živinel i pravednost“ (2. Petrovo 3:13; Isaija 65:17). Ponekogaš, keda ki Biblija kerela pe lafi baši „phuv“, tegani mislinela pe ko manuša so živinena ki late (1. Mojseeva 11:1). Adaleske, i pravedno „nevi phuv“ tani sa o manuša so šunena e Devle hem isi len bereketija lestar.

16. Savo šužo poklon ka del o Devel okolen so ka živinen ko nevo sveto, hem so valjani te kera te šaj te dobina akava poklon?

 16 O Isus vetingja kaj o manuša so ka živinen ko e Devleskoro nevo sveto ka ovel lenge dendo „večno životo“ (Marko 10:30). So valjani te kera te šaj te dobina akava poklon? Molinaja tut čitin Jovan 3:16 hem 17:3 te šaj te arakhe o odgovor. Te dikha so vakerela i Biblija bašo adava savo ka ovel o životo ko raj ki Phuv.

17, 18. Kotar džanaja kaj ki celo Phuv ka ovel mir, hem kaj sa o manuša ka osetinen pe bezbedna?

17 Nane te ovel lošnipe, vojne, kriminal hem nasilstvo. Nane te ovel nijekh lošno manuš ki Phuv (Psalm 37:10, 11). O Devel ka „čhinavel o vojne ki celo phuv“ (Psalm 46:9; Isaija 2:4). I Phuv ka ovel pherdi manušencar so mangena e Devle hem šunena le. Ka ovel večno mir (Psalm 72:7).

18 E Jehovaskoro narodo nane te daral. Ko purano vreme, sa džikote o Izraelcija šunena sine e Devle, ola na darana sine soske ov zaštitinela len sine (3. Mojseeva 25:18, 19). Ko raj, amen nane te dara taro ništo. Sekogaš ka osetina amen bezbedna. (Čitin Isaija 32:18; Mihej 4:4.)

19. Soske šaj te ova sigurna kaj ko nevo sveto ka ovel but hajbaske?

19 Ka ovel but hajbaske. „Ki phuv o giv but ka bijanel, hem ko najuče thana e planinakere ov but ka bajrol“ (Psalm 72:16). O Jehova, „amaro Devel ka del amen bereketi“ hem „i phuv ka bijanel“ (Psalm 67:6).

20. Kotar džanaja kaj i Phuv ka ovel raj?

20 Celo Phuv ka ovel raj. E manušen ka oven len šuže khera hem bavče. (Čitin Isaija 65:21-24; Otkrovenie 11:18.) Celo Phuv ka ovel šuži sar so sine i Edensko gradina. O Jehova sekogaš  dela amen sa so valjani amenge. I Biblija vakerela bašo Devel: „Tu phravea to vas hem dea sa e manušenge hem e životnenge adava so mangena“ (Psalm 145:16).

21. Kotar džanaja kaj ka ovel mir maškar o manuša hem o životne?

21 Ka ovel mir maškar o manuša hem o životne. O životne poviše nane te keren lošnipe e manušenge. O tikne čhave nane te daran, čak taro životne soj tane opasna avdive. (Čitin Isaija 11:6-9; 65:25.)

22. So ka kerel o Isus e nasvalenge?

22 Nijekh manuš nane te ovel nasvalo. Džikote o Isus sine ki Phuv, ov sasljargja bute manušen (Matej 9:35; Marko 1:40-42; Jovan 5:5-9). Ama, sar Cari ko e Devleskoro Carstvo, ov ka sasljarel sa e manušen. Nijekh nane te vakerel: „Nasvalo sium“ (Isaija 33:24; 35:5, 6).

23. So ka kerel o Devel okolencar so mule?

23 O mule palem ka živinen. O Devel vakergja kaj ka avel dive keda ka vazdel e manušen so mule. „O Devel ka voskresninel okolen soj pravedna hem okolen so nane pravedna.“ (Čitin Jovan 5:28, 29; Dela 24:15.)

24. Sar osetinea tut keda razmislinea bašo raj?

24 Sarine amen šaj te birina so ka kera. Šaj te birina te sikljova bašo Jehova hem te služina leske, ili palem, te kera adava so mangaja amen. Ako birinaja te služina e Jehovaske, tegani ka ovel amen but šuži idnina. Keda jekh manuš rodingja e Isusestar te setinel pe ki leste palo leskoro meribe, o Isus vakergja leske: „Ka ove mancar ko Raj“ (Luka 23:43). Ajde te sikljova poviše bašo Isus Hristos, hem sar ov ka ispolninel sa adava so vakergja o Devel.