Dža ko teksto

Soj tani i duša?

Soj tani i duša?

So vakerela i Biblija:

 O hebrejsko lafi nefeš hem o grčko lafi psihe ki Biblija tane prevedime e lafea „duša“. O hebrejsko lafi doslovno značinela „suštestvo so dišinela“, a o grčko lafi značinela „dživdo suštestvo“. * Sprema adava, i duša tani celo dživdo suštestvo, a na nešto andre ko manuša so prodolžinela te živinel palo meribe. Ake nekobor primerija so sikavena kaj i duša tani celo ličnost:

E Adameske na sine dendi duša, nego ov ulo „dživdi duša“

  •   Keda o Jehova stvoringja e Adame, i Biblija vakerela kaj ov „ulo dživdi duša“ (1. Mojseeva 2:7). Znači, e Adameske na sine dendi duša nego ov ulo dživdi duša, javere lafencar ulo dživdo manuš.

  •   I Biblija vakerela kaj i duša šaj te kerel buti, te ovel la apetiti, te hal, te šunel e vlasten hem te pipinel mulo telo (3. Mojseeva 5:2; 7:20; 23:30; 5. Mojseeva 12:20; Rimjanite 13:1). Akala bukja šaj te kerel len samo dživdo manuš.

Dali i duša tani besmrtno?

 Na, i duša merela. Ake nekobor bibliska stihija so potvrdinena adava:

  •   „Okoja duša so grešinela, oj ka merel“ (Ezekiel 18:4, 20).

  •   Ko purano Izrael, ako nekoj seriozno phagela sine o zakoni, i kazna sine adaja duša te merel (2. Mojseeva 12:15, 19; 3. Mojseeva 7:20, 21, 27; 19:8). Adava značinela kaj o manuš valjani sine te ovel mudardo (2. Mojseeva 31:14).

  •   Ko nesave bibliska stihija, o izraz kova so doslovno značinela „muli duša“ koristinela pe bašo telo nesave manušeskoro kova so mulo (3. Mojseeva 21:11, fus; 4. Mojseeva 6:6, fus.). Iako but bibliska prevodija koristinena o izraz „mulo telo“ ili „mulo manuš“ ko adala stihija, ki hebrejsko čhib koristinela pe o lafi nefeš ili „duša“.

„Duša“ šaj te koristinel pe sar sinonimi bašo „životo“

 Ki Biblija, o izraz „duša“ koristinela pe sar sinonimi bašo „životo“. Sar na primer, ko Jov 33:22, o hebrejsko lafi baši „duša“ (nefeš) koristinela pe hem bašo lafi „životo“. Isto agjaar, tari Biblija dikhaja kaj o manuš šaj te izložinel pe ki opasnost, ili te našavel pli duša, javere lafencar plo životo (2. Mojseeva 4:19; Sudiite 9:17; Filipjanite 2:30).

 Adaleske so ko asavko način koristinela pe o lafi „duša“, adava pomožinela amenge te haljova soske ki Biblija postojnela o izraz „i duša ikljovela“ (1. Mojseeva 35:18, fus.). Javere lafencar, adava značinela kaj e manušeskoro životo završinela. Ko nesave prevodija akava izraz tano prevedimo „džikote izdišinela sine“ (1. Mojseeva 35:18; Good News Translation; New Jerusalem Bible).

Kotar avela o veruvanje kaj postojnela besmrtno duša

 O hristijanska religie kola so sikavena kaj i duša na merela, nane tari Biblija, nego taro purane grčka filozofija. Ki Encyclopædia Britannica pišinela: „Ki Biblija, keda spomninela pe o izraz ’duša‘ mislinela pe ko nešto so dišinela, a na ko nešto so na dikhjola, ili nešto soj odvojmo taro amaro telo. O hristijansko sikajbe kaj i duša odvojnela pe taro telo avela tari purani Grcija“.

 E Devleske nane prifatlivo leskere sikajba te mešinen pe e manušikane filozofencar, sar na primer o veruvanje baši besmrtno duša. Namesto adava, i Biblija predupredinela: „Pazinen nekoj ma te zavedinel tumen filozofijaja hem hovavne hem čuče lafencar kola so avena taro manušikane tradicie“ (Kološanite 2:8).

^ pas. 1 Dikh The New Brown, Driver, and Briggs Hebrew and English Lexicon of the Old Testament, strana 659 , hem the Lexicon in Veteris Testamenti Libros , strana 627. Ko but prevodija tari Biblija o lafija nefeš hem psihe prevedime tane različno sprema o kontekst, sar na primer, e lafencar „duša“, „životo“, „ličnost“, „suštestvo“ ili „telo“.