Dža ko teksto

So značinela te prostine?

So značinela te prostine?

So vakerela i Biblija:

 Ki Biblija, o grčko lafi bašo „prostibe“ značinela „te otkažine tut“ taro nešto, sar na primer taro dugo. O Isus koristingja akaja sporedba keda sikavgja ple učenikon te molinen pe: „Prostin amare grevija, soske amen da prostinaja amare dužnikonge“ (Luka 11:4). Isto agjaar, ki sporedba bašo lošno robo, o Isus sporedingja o prostibe poništibaja o dugo (Matej 18:23-35).

 Prostinaja e javerenge agjaar so na ikeraja holi hem na mangaja te irana lenge baši i dukh so angje amenge. I Biblija sikavela amen kaj, te šaj čače te prostina, valjani te ovel amen nesebično mangipe, soske o mangipe „na pamtinela o lošnipe“ (1. Korinkjanite 13:4, 5).

O prostibe na značinela:

  •   Te opravdine nekaskere pogrešna postapke. I Biblija ustvari osudinela okolen so vakerena kaj o lošna postapke nane opasna hem kaj tane prifatliva (Isaija 5:20).

  •   Te kere tut kaj na dikhea o pogrešna postapke. O Devel prostingja e Davideskere seriozna grevija, ama na zaštitingja le taro posledice. O Devel čak mukhlja te oven pišime e Davideskere greške te šaj te sikljova lendar (2. Samoilova 12:9-13).

  •   Te mukhe o javera te iskoristinen tut. Na primer, nekaske dengjan pare ko zaem, a ov trošingja len hem našti te iranel len tuke ko dogovorimo vreme. But leske žal hem izvininela pe tuke. Šaj ka odlučine te prostine leske, te na holjane leske hem nane stalno te spomnine leske o dugo, a čak šaj nane ni te rode te iranel tuke o pare. Ama, javer puti nane nikogaš te pozajmine pare adale manušeske (Psalm 37:21; Izreki 14:15; 22:3; Galatite 6:7).

  •   Te prostine keda nane tut pričina bašo adava. O Devel na prostinela e manušenge kola so grešinena svesno hem isi len zlobno namera, kola so na priznajnena pumare greške, na meninena ple postapke hem na izvininena pe adalenge kaske so grešingje (Izreki 28:13; Dela 26:20; Evreite 10:26). Adaleske so na kainena pe bašo pumare postapke, ola ovena e Devleskere dušmanja hem ov na očekujnela amendar te prostina lenge soske ni ov na prostinela lenge (Psalm 139:21, 22).

     So ako nekoj postapinela tuja grubo hem na mangela te izvininel pe tuke, pa čak na mangela te priznajnel so kergja tuke? I Biblija dela amen akava sovet: „Cide tutar o gnev hem mukh i holi“ (Psalm 37:8). Adava na značinela te opravdine leskere greške, nego te na phergjove holi. Neka ovel tut doverba ko Devel kaj ov ka sudinel leske (Evreite 10:30, 31). Utešinela amen adava so džanaja kaj ka avel vreme keda o Devel ka čhinavel sa adava so anela amenge bari dukh (Isaija 65:17; Otkrovenie 21:4).

  •   Te prostine keda mislinea tuke kaj nekoj vredžingja tut. Ponekogaš, namesto te prostina nekaske so mislinaja amenge kaj vredžingja amen, šaj ka valjani te priznajna kaj na sine pričina te osetina amen agjaar. I Biblija vakerela: „Ma vredžin tut sigate, soske o glupava tane adala so vredžinena pe“ (Propovednik 7:9).

So ka pomožinel tut te prostine nekaske

  1.   Ma bistre so značinela te prostine. Adava značinela te nakhe preku i greška, a na te phande te jakhja ili te opravdine la.

  2.   Ov svesno savi korist isi ako prostinea. Adava so nane te ikere holi šaj te pomožinel tuke te ove smirimo, ka ovel pošukar to sastipe hem ka osetine tut pobahtalo (Izreki 14:30; Matej 5:9). A soj najvažno, ako prostinaja e javerenge, o Devel ka prostinel amenge da (Matej 6:14, 15).

  3.   Ov sočuvstvitelno. Sarine siem nesovršena (Jakov 3:2). Isto sar so amen osetinaja amen šukar keda nekoj prostinela amenge, agjaar e javerenge da tano šukar keda amen prostinaja lenge (Matej 7:12).

  4.   Ov razumno. Ako kerela pe lafi baši jekh tikni greška, tegani šaj te primenina o sovet tari Biblija: „Trpinen tumen jekh jekhea“ (Kološanite 3:13).

  5.   Prostin sigate. Trudin tut te prostine so šaj posigate hem ma dozvolin ki tute te ikere holi (Efešanite 4:26, 27).