Dža ko teksto

Koj tano o arhangel Mihael?

Koj tano o arhangel Mihael?

So vakerela i Biblija:

 Mihael, kova so ko nesave religie tano pendžardo hem sar „Sveti Arhangel Mihail“, mislinela pe ko Isus angleder te avel ki Phuv hem otkeda irangja pe ko nebo. * O Mihael rasprajngja pe e Satanaja palo meribe e Mojseeskoro hem pomožingja jekhe angeleske te prenesinel e prorokoske e Danieleske jekh poraka taro Devel (Daniel 10:13, 21; Juda 9). Adalea so braninela e Devleskiri vlast hem borinela pe protiv e Devleskere dušmanja, o Mihael živinela sprema plo anav so značinela — „Koj tano sar o Devel?“ (Daniel 12:1; Otkrovenie 12:7).

 Kola dokazija isi kaj o Isus tano o Arhangel Mihael?

  •   O Mihael tano „o arhangel“ (Juda 9). I titula „arhangel“, značinela „glavno angeli“, hem pojavinela pe ko samo duj bibliska stihija. Ko solduj slučaija, o lafi pojavinela pe ki ednina, so sikavela kaj postojnela samo jekh angeli so phiravela akaja titula. Ko jekh taro adala duj stihija pišinela kaj o voskresnimo Gospodari, o Isus, „ka hulel taro nebo hem zapovednički ka vikinel e glasoja taro Arhangel“ (1. Solunjanite 4:16). E Isuse isi le „e arhangeleskoro glaso“ soske ov tano o arhangel Mihael.

  •   O Mihael vodinela i vojska taro angelija. „O Mihael hem leskere angelija boringje pe protiv o zmej, o Satana“ (Otkrovenie 12:7). Isto agjaar, o Mihael tano pendžardo sar „jekh taro najbare knezija“ hem „o baro knezi“ hem adava sikavela kaj leste isi le baro avtoriteti ko nebo (Daniel 10:13, 21; 12:1). Spored jekh izučuvači bašo Nevo Zavet, o Dejvid Aun, akala titule sikavena kaj o Mihael tano “o glavno zapovedniko e vojskake taro angelija“.

     Osven Mihael, i Biblija spomninela panda jekha anav keda kerela lafi baši nekaste so isi le avtoriteti upri vojska taro angelija. Oj vakerela kaj taro „nebo ka pojavinel pe o Gospodari o Isus ple mokjna angelencar ki bari jag hem ka anel odmazda“ (2. Solunjanite 1:7, 8; Matej 16:27). Isto agjaar, i Biblija vakerela kaj o Isus gelo ko nebo hem leske sine „podložime angelija hem vlastija, hem sile“ (1. Petrovo 3:21, 22). Nane logično te mislina kaj upro angelija, o Devel čhivgja duje zapovednikon, e Isuse hem e Mihaele. Namesto adava, but pologično tano kaj e solduje anavencar mislinela pe ki isto ličnost.

  •   O Mihael „ka uštel“ ki bari nevolja (Daniel 12:1). Ko lil Daniel, o izraz „ka uštel“ često koristinela pe te šaj te opišinel pe care kova so džala ki nesavi posebno akcija (Daniel 11:2-4, 21). O Isus Hristos, koleske so vakerela pe kaj tano „o Lafi e Devleskoro“, ka cidel ki jekh posebno akcija sar „Cari upro carija“ te šaj te mudarel e Devleskere dušmanen hem te zaštitinel e Devleskere narodo (Otkrovenie 19:11-16). Adava ka kerel le džikote trajnela jekh bari nevolja savi so na sine taro početok e svetoskoro dži akana (Matej 24:21, 42).

^ pas. 1 Javera da bibliska ličnostija sine len poviše anava. Na primer, o Jakov vikinela pe sine hem Izrael, o Petar vikinela pe sine hem Simon, a o Tadej vikinela pe sine hem Juda (1. Mojseeva 49:1, 2; Matej 10:2, 3; Marko 3:18; Dela 1:13).