romanes (vichodno Slovačiko)
Avaha zachraňimen, te ča paťaha andro Ježiš?
https://cms-imgp.jw-cdn.org/img/p/500100101/univ/art/500100101_univ_sqr_xl.jpg
ijwbq člankos 169

Avaha zachraňimen, te ča paťaha andro Ježiš?

Avaha zachraňimen, te ča paťaha andro Ježiš?

So pal ada phenel e Biblija

 O kresťana paťan, hoj o Ježiš muľa vaš le manušengere bini. (1. Peter 3:18) Ale te kamas te el zachraňimen, kampel buter sar ča te paťal andro Ježiš. The o demoni paťan hoj o Ježiš hino „le Devleskero čhavo“, aľe the avka na ena zachraňimen. Ena zňičimen. (Lukaš 4:41; Juda 6)

 So te kerav, kaj te avav zachraňimen?

  •   Kampel te paťal, hoj o Ježiš muľa vaš amare bini. (Skutki 16:30, 31; 1. Jan 2:2) Tiš kampel te paťal, hoj o Ježiš čačes sas manuš a dživelas pre phuv. Tiš hoj savoro so hin pal leste pisimen andre Biblija hin čačipen.

  •   Kampel te sikhľol so phenel e Biblija. (2. Timotejoske 3:15) E Biblija phenel, hoj o Pavol the o Silas phende le bachariske: „Paťa andro Raj Ježiš a aveha zachraňimen“. A paľis les chudne te sikhľarel „le Jehovaskero lav“ a. (Skutki 16:31, 32) Olestar dičhol, hoj ole bachariske kampelas buter te achaľol le Devleskero lav. Bo ča avka šaj čačes paťanďiľa andro Ježiš. (1. Timotejoske 2:3, 4)

  •   Kampel te bajinel a te preačhel te kerel o nalačho. (Skutki 3:19) Te avas pre oda hoj kerďam vareso namištes, kampel jilestar te bajinel a dureder oda te na kerel. Te čačes bajinďam o nalačho, oda pre amende mušinel te dičhol avka, hoj ľikeraha pes olestar so kamel o Del. (Skutki 26:20)

  •   Kampel pes te del te bolel. (Matuš 28:19) O Ježiš phenďa, hoj o manuša save kamen te el leskere učeňika, pes majinen te del te bolel. The oda bacharis, pal savo pisinďam sigeder, pes diňa te bolel. (Skutki 16:33) Jekhvar o apoštol Peter sikavelas o čačipen pal o Ježiš pre jekh than kaj sas but manuša. E Biblija pisinel hoj olendar „ola, so peske ile leskere lava ko jilo, pes dine te bolel.“ (Skutki 2:40, 41)

  •   Kampel te kerel oda, so phenďa o Ježiš. (Hebrejenge 5:9) Te kamas te el leskere nasledovňika, mušinas „te doľikerel savoro“ so o Ježiš phenďa. (Matuš 28:20) Na stačinel „ča te šunel“ o lav, aľe tiš „te kerel“ avka. (Jakub 1:22)

  •   Kampel te ľikerel avri. (Marek 13:13) Te kamas te el zachraňimen, kampel ‚kaj te džanas te ľikerel avri‘. (Hebrejenge 10:36) Napriklad o apoštol Pavol sas verno le Devleske the doľikerelas sa so o Ježiš sikavelas. Aľe na ča varekana oda doľikerelas, aľe furt kanastar ačhiľa kresťanos, až medik na muľa. (1. Korinťanenge 9:27)

 Hin ajsi modľitba savi kampel te phenel, kaj mange te en odmukhle o bini?

 Andre varesave vjeri le manušen hin ajse modľitbi, save majinen te phenel te bajinen o binos. Andre ajsi modľitba o manuš phenel, hoj hino binošno a hoj paťal oleske, hoj o Ježiš muľa vaš leskere bini. Tiš mangel le Ježiš, kaj te avel andre leskero jilo abo dživipen. Aľe andre Biblija nane pisimen presna lava, savenca pes o manuš majinel te modľinel, kaj leske te en odmukhle o bini.

 Varesave manuša paťan, hoj stačinel te phenel kajsi modľitba a hine peske ista hoj ena zachraňimen. Aľe ňiko našťi el zachraňimen ča vaš oda, bo phenďa varesavi modľitba. O Ježiš sikaďa le manušen, hoj pes majinen furt te modľinel, kaj lenge te en odmukhle o bini, bo savore sam ňedokonala manuša a na preačhas te kerel chibi. (Lukaš 11:2, 4; 1. Jan 1:8) A mek andre Biblija genas pal varesave kresťana, save služinenas le Devleske a majinenas te el zachraňimen, aľe the avka na ena zachraňimen, bo pes odvisarde le Devlestar. (Hebrejenge 6:4–6; 2. Peter 2:20, 21)

 Soske o manuša paťan hoj hin pisimen ajsi modľitba, savi kampel te phenel te o manuš kerďa binos?

 Ola, so skuminen oda so sas čirla, nane zajekh, khatar ajsi modľitba avľa. Varesave phenen, hoj oda pes chudňa te kerel akor, sar sas e reformacija anglo 500 berš. Aver phenen, hoj oda avľa vaj anglo 200 – 300 berš, sar pes kerde but neve vjeri. Choč na džanas khatar oda avľa, džanas hoj nane oda andal e Biblija . Naopak, pisinel pes odoj hoj na majinas te opakinel modľitbi lav lavestar.

a E Biblija sikavel, hoj Jehovas hin le Devleskero nav.