1. ¿Por hanja di jakhu̱ mˈe̱di toˈo dä ˈñutkägihu̱ te mä ˈñuu gä te̱nihu̱?

¿Hanja nuˈu̱ yä tsˈofo uni rä Mäkä Tˈofo faxkägihu̱ pa gä suhu̱ mä tehu̱ ˈne mä nzakihu̱? (SALMO 36:9.)

Jeoba geˈä mä Dadahu̱, mä Hyokätehu̱, ˈne mänˈa pe̱ˈtsi ndunthi rä mfädi ke nuju̱. Jeoba turämu̱i po nuju̱ ˈñenä ngu nˈa rä hogä dada näˈä di mädi yä zi bätsi. Jeoba himbi hyogägihu̱ pa gä ˈuegehu̱ de geˈä (Jeremías 10:23). Ja ngu yä zi tˈu̱kä bätsi japä mˈe̱di dä gu̱hni yä dada, gatˈho yä jäˈi di jakhu̱ mˈe̱di dä ˈñutkägihu̱ Äjuä te mä ˈñuu gä yˈohu̱ (Isaías 48:17, 18). Nuˈu̱ yä tsˈofo hutsˈi ha rä Mäkä Tˈofo geˈä nˈa däta regalo bi ehe de Jeoba, ngeˈä di gu̱nkägihu̱ ha gatˈho mä mˈu̱ihu̱. Hñeti 2 Timoteo 3:16.

Nuˈu̱ yä tsˈofo ˈne yä mhända di rˈakägihu̱ Jeoba, utkägihu̱ hanja dä za gä pe̱ˈtsihu̱ nˈa rä mˈu̱i mänˈa xä ñho mäpaya, ˈne xikägihu̱ hanja dä za gä hänihu̱ nuˈu̱ yä jäpi ma dä hä mˈe̱fa. Äjuä go geˈä bi hyogägihu̱, hänge ri ˈñepi gä o̱tehu̱ ˈne gä umbäbihu̱ njamädi po nuˈu̱ yä tsˈofo di gu̱nkägihu̱. Hñeti Salmo 19:7, 11 ˈne Apocalipsis (Revelación) 4:11.

2. ¿Te rä me̱ˈu̱ nuˈu̱ yä tsˈofo de rä Mäkä Tˈofo?

Rä Mäkä Tˈofo uni yä tsˈofo nuˈu̱ xa mähyoni gä pädihu̱ ˈne udi näˈä to̱ˈmi Äjuä gä pe̱fihu̱ ha gatˈho mä mˈu̱ihu̱. Rä Mäkä Tˈofo ˈnehe uni yä mhända ˈne xikägihu̱ te adi Äjuä gä pe̱fihu̱ (Deuteronomio 22:8). Pa gä pädihu̱ habu̱ ˈne hanja gä pe̱fihu̱ nuyu̱ yä tsˈofo Äjuä, nuju̱ pe̱ˈtsi te gä mbenihu̱ ˈne gä ntso̱ˈmihu̱ xä ñho (Proverbios 2:10-12). Hyandi nunä tsˈofo: rä Mäkä Tˈofo xikägihu̱ ge rä te, nunä nˈa däta regalo xä rˈakägihu̱ Äjuä. Nunä tsˈofo ma dä gu̱nkägihu̱ ha mä ˈme̱fihu̱, ha mä nguhu̱, ˈne nuˈmu̱ di yˈohu̱ ha nˈa ˈñuu. Ngeˈä ma dä jakägihu̱ gä su mä tehu̱ ˈne rä te märˈa yä jäˈi. Hñeti Hechos 17:28.

3. ¿Ndaˈu̱ nuˈu̱ yoho yä tsˈofo mänˈa xa yä däta de gatˈho?

Rä Hesu bi mää yoho de nuˈu̱ yä däta tsˈofo hutsˈi ha rä Mäkä Tˈofo ˈne mähyoni gä pädihu̱: näˈä  mu̱di däta tsˈofo, udi ge Äjuä bi hyogägihu̱ pa gä pädihu̱ toˈoˈä, pa gä mädihu̱, ˈne pa gä pe̱päbihu̱ ja ngu adi. Nunä mu̱di däta tsˈofo udi ge mähyoni gä o̱tˈehu̱ ngue̱nda ha gatˈho mä mˈu̱ihu̱ (Proverbios 3:6). Toˈo dä yˈo̱de nunä tsˈofo, ma dä zo̱ho̱ dä ntsitsˈiui Äjuä, ma dä dini rä johya, ˈne ma dä za dä mˈu̱i pa nzäntho. Hñeti Mateo 22:36-38.

Rä yoho däta tsˈofo, faxkägihu̱ gä ntsitsˈihu̱ xä ñho ko märˈaa (1 Corintios 13:4-7). Mu̱ gä pe̱fihu̱ nunä tsˈofo, ma gä udihu̱ ge di de̱mbäbihu̱ rä mˈu̱i Äjuä de hanja di trata märˈa yä jäˈi. Hñeti Mateo 7:12 ˈne 22:39, 40.

4. ¿Habu̱ faxkägihu̱ nuˈu̱ yä tsˈofo uni rä Mäkä Tˈofo?

Nuˈu̱ yä tsˈofo uni rä Mäkä Tˈofo, uti yä familia dä mädi ˈne dä ntsitsˈi xä ñho (Colosenses 3:12-14). Rä Noya Äjuä ˈnehe umbäbi yä tsˈofo yä familia, ngeˈä uti yä medinthäti ge nunka dä ñhe̱gi. Hñeti Génesis 2:24.

Mu̱ gä pe̱fihu̱ nuˈu̱ yä tsˈofo uni rä Mäkä Tˈofo, ma dä nupkägihu̱ mä mfenihu̱. ˈNehe ma dä maxkägihu̱ ha mä ˈme̱fihu̱, ngeˈä ha ndunthi yä ˈme̱fi, yä hmuu honi pa dä umbi rä ˈme̱fi ho̱nse̱ nuˈu̱ yä jäˈi pe̱päbi yä tsˈofo Äjuä, ngeˈä pädi ge nuyu̱ hindi mpe ˈne yä me̱fi (Proverbios 10:4, 26; Hebreos 13:18). Rä Mäkä Tˈofo ˈnehe utkägihu̱ gä johyahu̱ ko näˈä di pe̱ˈtsihu̱ pa gä tsihu̱ ˈne gä hehu̱, ˈne faxkägihu̱ gä handihu̱ ge mˈe̱tˈo mähyoni gä hombäbihu̱ rä ntsitsˈi Äjuä ke gatˈho märˈa yä kosa. Hñeti Mateo 6:24, 25, 33 ˈne 1 Timoteo 6:8-10.

Mu̱ gä pe̱fihu̱ nuˈu̱ yä tsˈofo uni rä Mäkä Tˈofo, ˈnehe ma dä maxkägihu̱ gä suhu̱ mä nzakihu̱ ˈne mä ndoyˈohu̱ (Proverbios 14:30; 22:24, 25). Hyandi nunä tsˈofo: rä Mäkä Tˈofo xikägihu̱ ge Äjuä hindi ho dä hyandi yä ti. Nunä tsˈofo ma dä maxkägihu̱ pa hingä honihu̱ yä ñheni o gä pe̱ˈtsihu̱ yä tsˈo thogi nuˈu̱ dä za dä hyogägihu̱ (Proverbios 23:20). Jeoba hokägihu̱ gä tsihu̱ nˈa tu̱i rä binu, rä sei o mä nˈa ithe, pe hingi ho dä hyandi xa gä tsihu̱ ndunthi (Salmo 104:15; 1 Corintios 6:10). Nuˈu̱ yä tsˈofo uni Äjuä, faxkägihu̱ gä handihu̱ ˈne gä suhu̱ mä mˈu̱ihu̱ ˈne mä mfenihu̱ (Salmo 119:97-100). ¿Por hanja nuˈu̱ xa mäjuäni yä kristianu pe̱fi nuˈu̱ yä tsˈofo uni Äjuä? Mäske di hänihu̱ yä ñho nuˈmu̱ di pe̱fihu̱ nuˈu̱ yä tsˈofo uni rä Mäkä Tˈofo, nuju̱ di pe̱fihu̱ nuyu̱ yä tsˈofo pa di eˈspäbihu̱ rä nsu mä Zi Dadahu̱ Jeoba. Hñeti Mateo 5:14-16.