TILE 15

“[Bɛmaanle] Asafo Ne Mɔ Anwosesebɛ”

“[Bɛmaanle] Asafo Ne Mɔ Anwosesebɛ”

Neavolɛ adenduvoma boa asafo ne mɔ maa bɛ nwo yɛ se wɔ diedi ne anu

Ɔgyi Gyima ne 15:36–16:5 azo

1-3. (a) Nwane a le awie fofolɛ mɔɔ Pɔɔlo nee ye ɛlɛtu adenle a, na kɛzi ɔde ɛ? (b) Duzu a yɛbazukoa wɔ tile ɛhye anu a?

 MƆƆ ɛzoanvolɛ Pɔɔlo nee kpavolɛ bie lua azua mɔɔ gua awoka zo la azo ɛlɛkɔ la, ɔdwenlenle kpavolɛ ne anwo. Bɛfɛlɛ ye Timote. Timote le kpavolɛ yɛɛ ɔlɛ anwosesebɛ, ɔbayɛ kɛ ɛnee yeli ɛvolɛ kɛyɛ 20. Adendulɛ ɛhye ɛlɛmaa yeavi sua nu yeahɔ moamoa. Ngyikyi ngyikyi, bɛlɛgyakyi Lesetela nee Ayekoneɛm wɔ bɛ nzi. Duzu a bado bɛ a? Ɛnee Pɔɔlo ze mɔɔ bahola ado bɛ la, ɔluakɛ ye edwɛkpatɛlɛvolɛ adendulɛ mɔɔ tɔ zo nwiɔ la ɛne. Ɛnee ɔze kɛ bɛbayia esiane nee ngyegyelɛ dɔɔnwo. Asoo kpavolɛ ne mɔɔ nee ye lua la bahola agyinla ɔ nloa?

2 Ɛnee Pɔɔlo lɛ Timote anu anwodozo kpalɛ tɛla kɛzi ɛnee Timote mɔɔ bɛlɛ ɔ nwo aze la nwu ɔ nwo la. Ninyɛne mɔɔ ɛsisi kenlensa ye la ɛmaa yenwu ye kɛ ɔbahyia awie mɔɔ baboa ye kpalɛ la wɔ ye adendulɛ ne anu. Pɔɔlo ze kɛ wɔ gyima mɔɔ la ɔ nyunlu la anu​—asafo ne mɔ mɔɔ ɔkakpɔla bɛ na yeamaa bɛ anwosesebɛ la​—ɔbahyia awie mɔɔ bɔ mɔdenle na ɔ nee ye bayɛ adwenle la. Duzu ati a Pɔɔlo dele nganeɛ zɔhane a? Ɔbayɛ kɛ akɛsakɛsa mɔɔ rale ɔ nee Baanabase avinli la ati ɔ.

3 Wɔ tile ɛhye anu, yɛbazukoa adenle kpalɛ mɔɔ bɛdua zo bɛsiezie akɛsakɛsa la. Eza yɛbanwu deɛmɔti Pɔɔlo kpale Timote kɛ ɔ nee ye badu adenle la yɛɛ gyima titili mɔɔ maangyebakyi zo neavolɛma yɛ ye ɛnɛ la.

“Akee Maa Yɛzia Yɛhɔkpɔla Mediema” Ne Mɔ (Gyima ne 15:36)

4. Duzu a gyi Pɔɔlo anye zo wɔ ye adendulɛ ɛhye mɔɔ tɔ zo nwiɔ la anu a?

4 Wɔ tile mɔɔ li ɛhye anyunlu la anu, yɛnwunle kɛzi Pɔɔlo, Baanabase, Dwudase nee Saelase mɔɔ bɛzoanle bɛ la vale neazo eku ne kpɔkɛzilɛ mɔɔ fale mrenyiazo ɛpɛlɛ nwo la hɔmaanle asafo mɔɔ wɔ Anteɔko, na bɛmaanle ye anwosesebɛ la. Duzu bieko a Pɔɔlo yɛle a? Ɔhanle ɔhilele Baanabase kɛ: “Akee maa yɛzia yɛhɔkpɔla mediema mɔɔ wɔ suakpole biala mɔɔ yɛbɔle Gyihova edwɛkɛ ne nolo wɔ ɛkɛ azo la, na yɛnlea kɛzi bɛ nwo de la.” (Gyi. 15:36) Ɛnee tɛ Pɔɔlo adwenle a le kɛ bɛkanlea Kilisienema fofolɛ ɛhye mɔ ala. Gyima buluku ne maa yɛnwu Pɔɔlo adendulɛ ɛhye mɔɔ tɔ zo nwiɔ la bodane. Mɔɔ limoa, ɔbahɔ zo yeaha neazo eku ne kpɔkɛzilɛ ne yeahile asafo ne mɔ. (Gyi. 16:4) Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, kɛmɔ Pɔɔlo le neavolɛ adenduvo la ati, ɛnee yebɔ kpɔkɛ kɛ ɔbamaa asafo ne mɔ sunsum nu anwosesebɛ na yeaboa bɛ yeamaa bɛayɛ se wɔ diedi ne anu. (Wlo. 1:11, 12) Ɛnɛ, kɛzi Gyihova Alasevolɛ ahyehyɛdeɛ ne di neazo mɔɔ ɛzoanvolɛma ne yɛle la azo ɛ?

5. Kɛzi Neazo Eku ne fa adehilelɛ nee anwosesebɛmaanlɛ maa asafo ne mɔ ɛnɛ ɛ?

5 Ɛnɛ, Kelaese dua Gyihova Alasevolɛ Neazo Eku ne anwo zo fa adehilelɛ maa ye asafo ne. Mrenyia nɔhavoma ɛhye mɔɔ bɛkpokpa bɛ la dua ngɛlata, mbuluku, nyianu nee ndenle ngakyile zo fa adehilelɛ nee anwosesebɛmaanlɛ maa asafo mɔɔ wɔ ewiade amuala la. Eza Neazo Eku ne bɔ mɔdenle kɛ ɔ nee asafo ko biala bali ngitanwo. Ɔti, ɔdua neavolɛ adenduvoma anwo zo ɔyɛ zɔ. Neazo Eku ne ɛkpa mgbanyima dɔɔnwo mɔɔ bɛfɛta la wɔ ewiade amuala kɛ bɛzonle kɛ maangyebakyi zo neavolɛma.

6, 7. Gyima boni mɔ a maangyebakyi zo neavolɛma yɛ a?

6 Ɛnɛ maangyebakyi zo neavolɛma dwenle menli kɔsɔɔti mɔɔ wɔ asafo mɔɔ bɛkpɔla bɛ la anu la anwo na bɛmaa bɛ anwosesebɛ wɔ sunsum nu. Kɛzi bɛyɛ ye ɛ? Bɛdi neazo mɔɔ alimoa Kilisienema, le kɛ Pɔɔlo yɛle la azo. Ɔhanle ɔhilele ɔ gɔnwo neavolɛ ne kɛ: “Ka edwɛkɛ ne; yele ɛ nwo yɛ ye ndɛndɛ wɔ mekɛ kpalɛ nee mekɛ mɔɔ anu yɛ se la anu, twi bɛ nyunlu, bɔ bɛ kɔkɔ ɛsesebɛ, tu bɛ folɛ, wɔ abotane nee ngilehilelɛ kpalɛ muala anu. . . . Yɛ edwɛkpakavolɛ gyima ne.”​—2 Tim. 4:2, 5.

7 Ɔlua edwɛkɛ ɛhye ati, maangyebakyi zo neavolɛ ne​—saa yegya a, ɔ nee ɔ ye​—boka nolobɔlɛma anwo na bɛyɛ ɛzonlenlɛ gyima ne afoa ngakyile ne mɔ bie. Neavolɛma ɛhye mɔ bɔ mɔdenle wɔ ɛzonlenlɛ gyima ne anu yɛɛ bɛle kilehilevolɛma kpalɛ​—subane mgbalɛ ɛhye mɔ boa mboane ne. (Wlo. 12:11; 2 Tim. 2:15) Maangyebakyi zo neavolɛma da tunwomaa ɛlɔlɛ kpalɛ ali. Bɛfi bɛ ɛhulolɛ nu bɛsonle awie mɔ, maanle nu tɛnlabelɛ ɛnle kpalɛ a bɛtu adenle yɛɛ bɛkɔ ɛleka bɔbɔ mɔɔ ɛkɛ ne yɛ ɛzulolɛ la. (Fel. 2:3, 4) Bieko, maangyebakyi zo neavolɛma maa ɛdendɛlɛ mɔɔ gyi Baebolo ne azo la wɔ asafo biala anu bɛfa bɛmaa bɛ anwosesebɛ, bɛkilehile bɛ na bɛtu bɛ folɛ. Saa asafo ne anu amra amuala suzu neavolɛ adenduvoma subane ne anwo na bɛsukoa bɛ diedi a ɔboa bɛ kpalɛ.​—Hib. 13:7.

“Ɛya Nee Akɛsakɛsa Kpole Rale” (Gyima ne 15:37-41)

8. Kɛzi Baanabase yɛle ye nyɛleɛ wɔ Pɔɔlo ɛsalɛdolɛ ne anwo ɛ?

8 Baanabase liele Pɔɔlo ɛsalɛdolɛ mɔɔ se ɔmaa ‘bɛhɔkpɔla mediema ne mɔ’ la ɔdole nu. (Gyi. 15:36) Ɛnee bɛ mu nwiɔ bɛdu adenle ɛlɛ yɛɛ bɛze ɛleka mɔɔ bɛlɛkɔ la nee menli mɔɔ wɔ ɛkɛ ne la kpalɛ. (Gyi. 13:2–14:28) Ɔti ɛnee nrɛlɛbɛ wɔ nu kɛ bɛ mu nwiɔ bɛbahɔ yɛɛ ɔbaboa kpalɛ. Noko ngyegyelɛ bie rale. Gyima ne 15:37 bɔ amaneɛ kɛ: “Ɛnee Baanabase ɛzi kpɔkɛ kɛ ɔfa Dwɔn mɔɔ bɛfɛlɛ ye Maake la yeahɔ.” Ɛnee tɛ kɛ Baanabase ɛlɛkile ye adwenle ala. Ɛnee ‘yezi kpɔkɛ’ kɛ ɔ nee ye busuanli Maake bɛahɔyɛ edwɛkpatɛlɛvolɛ gyima ne.

9. Duzu ati a Pɔɔlo nee Baanabase anyɛ adwenle a?

9 Pɔɔlo nee ye anyɛ adwenle. Duzu ati ɔ? Kɛlɛtokɛ ne ka kɛ: “Ɛnee Pɔɔlo ɛnlie ɛndo nu kɛ bɛ nee ye [Maake] kɛhɔ, ɔluakɛ ɔgyakyile bɛ wɔ Pamefelea na ɔ nee bɛ angɔnyɛ gyima ne.” (Gyi. 15:38) Maake nee Pɔɔlo yɛɛ Baanabase hɔle edwɛkpatɛlɛvolɛ adendulɛ mɔɔ limoa la noko ɔziale ɔ nzi. (Gyi. 12:25; 13:13) Wɔ bɛ adendulɛ ne mɔlebɛbo mɔɔ ɛnee bɛwɔ Pamefelea la, Maake gyakyile bɛ ɛkɛ ne na ɔziale ɔhɔle ye sua zo Gyɛlusalɛm. Baebolo ne anga deɛmɔti ɔziale la, noko ɛzoanvolɛ Pɔɔlo nwunle kɛ mɔɔ Maake yɛle la ɛnle kpalɛ. Bie a Pɔɔlo dele nganeɛ kɛ Maake ɛnle awie mɔɔ ɔkola ɔfa ɔ nwo ɔto ɔ nwo zo a.

10. Duzu a vi Pɔɔlo nee Baanabase akɛsakɛsa ne anu rale a?

10 Baanabase zile kpɔkɛ kɛ ɔ nee Maake bahɔ. Ɛnee Pɔɔlo noko ɛzi ye ahonle kɛ ɔ nee ye ɛnrɛhɔ. Gyima ne 15:39 ka kɛ, “Ɛhye vale ɛya nee akɛsakɛsa kpole rale, yemɔti bɛ avinli tetele.” Baanabase vale Maake na ɔ nee ye luale nyevile zo bɛhɔle ye sua zo Saepelɛse. Pɔɔlo doale ye adendulɛ ne azo. Kɛlɛtokɛ ne kenga kɛ: “Pɔɔlo vale Saelase na mɔɔ mediema ne mɔ vale bɛ wulale Gyihova ɛlolɛ kpole ne abo la, ɔ nee ye hɔle.” (Gyi. 15:40) ‘Bɛhɔvale Selea nee Selesea na bɛmaanle asafo ne mɔ anwosesebɛ.’​—Gyi. 15:41.

11. Saa yɛngulo kɛ edwɛkɛ ba yɛ nee awie mɔɔ ɛha yɛ ɛya la avinli a, subane boni mɔ a hyia kpalɛ a?

11 Edwɛkɛ ɛhye kakye yɛ kɛ yɛnli munli. Ɛnee bɛkpa Pɔɔlo nee Baanabase kɛ neazo eku ne agyakɛnugyinlavolɛma. Ɔbayɛ kɛ Pɔɔlo rabokale bɛ nwo. Noko, wɔ mekɛ ɛhye anu, Pɔɔlo nee Baanabase maanle bɛ sinlidɔlɛ ne vole bɛ nwo zo. Asoo bɛmaanle edwɛkɛ ɛhye zɛkyele bɛ avinli bɔkɔɔ ɔ? Ɛnee Pɔɔlo nee Baanabase ɛnli munli noko ɛnee bɛbɛlɛ bɛ nwo aze yɛɛ bɛlɛ Kelaese adwenle. Ɔda ali kɛ nzinlii bɛlale mediema ɛlɔlɛ ali na bɛvale bɛhyɛle bɛ nwo. (Ɛfɛ. 4:1-3) Mekɛ guale nu la, Pɔɔlo nee Maake bɔle nu yɛle teokelase gyima ngakyile. a​—Kɔl. 4:10.

12. Duzu a ɔwɔ kɛ neavolɛma mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ la yɛ fa sukoa Pɔɔlo nee Baanabase a?

12 Ɛnee Pɔɔlo anzɛɛ Baanabase ɛnda ɛnva ɛya. Ɛnee bɛze Baanabase kɛ ɔkulo menli yɛɛ ɔkyɛ debie​—ɔti bɛanva ye duma Dwosefi ne bɛanvɛlɛ ye, emomu ɛzoanvolɛma ne donle ye Baanabase, mɔɔ ɔ bo kile, “Arɛlekyekyelɛ Ralɛ” la. (Gyi. 4:36) Ɛnee bɛze Pɔɔlo noko kɛ ɔ ti ɛnyɛ se yɛɛ ɔle bɛtɛɛ. (1 Tɛs. 2:7, 8) Ɔwɔ kɛ Kilisiene neavolɛma mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ, mɔɔ maangyebakyi zo neavolɛma boka nwo la bɔ mɔdenle da mɛlɛbɛnwoaze ali na bɛyɛ bɛ gɔnwo mɔ mgbanyima nee asafo ne anu amra kɔsɔɔti bɛtɛbɛtɛ bɛfa bɛsukoa Pɔɔlo nee Baanabase.​—1 Pita 5:2, 3.

‘Ɛnee Bɛka Ɔ Nwo Edwɛkɛ Kpalɛ’ (Gyima ne 16:1-3)

13, 14. (a) Timote a le nwane, na kɛzi Pɔɔlo yiale ye ɛ? (b) Duzu a maanle Pɔɔlo anye liele Timote anwo a? (d) Gyima boni a bɛvale bɛmaanle Timote a?

13 Pɔɔlo hɔle Wulomu suakpole Galeehyea mɔɔ asafo bie mɔ wɔ ɛkɛ la azo wɔ ye edwɛkpatɛlɛvolɛ adendulɛ mɔɔ tɔ zo nwiɔ la anu. Nzinlii “ɔhɔdwule Dɛbi nee Lesetela.” Kɛlɛtokɛ ne toa zo kɛ, “Ɛnee ɛdoavolɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Timote la wɔ ɛkɛ, Dwuunli raalɛ bie mɔɔ le diedinli la ara ɔ, noko ye papa le Gilikinli.”​—Gyi. 16:1. b

14 Ɔbayɛ kɛ Pɔɔlo yiale Timote abusua ne wɔ mekɛ mɔɔ ɔlimoale ɔhɔle bɛ sua zo wɔ kɛyɛ ɛvolɛ 47 Y.M. la. Wɔ ɛvolɛ nwiɔ anzɛɛ nsa anzi mɔɔ Pɔɔlo hɔkpɔlale bɛ bieko la, ɔ nye liele kpavolɛ Timote anwo. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ ‘ɛnee mediema ne mɔ ka Timote anwo edwɛkɛ kpalɛ.’ Tɛ mediema mɔɔ wɔ ye sua zo la angome a ɛnee kulo ye edwɛkɛ a, emomu ɛnee asafo gyɛne anu amra noko bɔ ye duma kpalɛ. Kɛlɛtokɛ ne kilehile nu kɛ, ɛnee mediema mɔɔ bɛwɔ Lesetela nee Ayekoneɛm mɔɔ wɔ moa kɛyɛ mayɛlɛ 20 bɔbɔ la ka ɔ nwo edwɛkɛ kpalɛ. (Gyi. 16:2) Sunsum nwuanzanwuanza ne hilele mgbanyima ne mɔ adenle ɔmaanle bɛvale gyima kpole bie bɛwulale kpavolɛ Timote asa​—kɛ ɔboa Pɔɔlo nee Saelase wɔ bɛ adendulɛ ne anu.​—Gyi. 16:3.

15, 16. Duzu a maanle Timote nyianle dumamɔlɛ kpalɛ zɛhae a?

15 Duzu a maanle Timote nyianle dumamɔlɛ kpalɛ zɛhae wɔ ye ngakula nu a? Asoo ye nrɛlɛbɛ, ɔ nwo mɔɔ yɛ fɛ anzɛɛ ninyɛne mɔɔ ɔkola ɔyɛ la ati ɔ? Menli nye ta die ninyɛne zɛhae mɔ anwo. Mekɛ bie ngapezonli Samoɛle bɔbɔ vale ye adwenle ziele mɔɔ ɔnwu ye la azo. Noko, Gyihova hakyele ye kɛ: “Tɛ kɛzi sonla nea debie la a Nyamenle nea a, ɔluakɛ sonla nea mɔɔ ɛnyelɛ nwu ye la, noko Gyihova ɛdeɛ, ɔnea ahonle nu.” (1 Sa. 16:7) Tɛ kɛzi ɛnee Timote de la a maanle ɔnyianle dumamɔlɛ kpalɛ wɔ ɔ mediema Kilisienema avinli a, emomu ɛnee ɔlɛ subane ngɛnlɛma dɔɔnwo la ati ɔ.

16 Ɛvolɛ dɔɔnwo anzi, ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle Kilisiene subane mɔɔ Timote lɛ la bie mɔ anwo edwɛkɛ. Pɔɔlo hanle kɛ Timote lɛ subane kpalɛ, ɔda tunwomaa ɛlɔlɛ ali yɛɛ ɔ nye bolo ɔyɛ teokelase gyima mɔɔ bɛva bɛwula ɔ sa la. (Fel. 2:20-22) Ɛnee eza bɛze Timote kɛ ɔlɛ “diedi mɔɔ nabalaba ɛnle nu la.”​—2 Tim. 1:5.

17. Kɛ ɔkɛyɛ na ngakula mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ la azukoa Timote ɛ?

17 Ɛnɛ, ngakula dɔɔnwo ɛlɛda subane mgbalɛ ali ava azukoa Timote. Ɔti bɛnyia duma kpalɛ wɔ Gyihova nee menli nyunlu wɔ bɛ ngakula nu. (Mrɛ. 22:1; 1 Tim. 4:15) Bɛda diedi mɔɔ nabalaba ɛnle nu la ali yɛɛ bɛmbɔ ɛbɛla nwiɔ nwiɔ. (Edw. 26:4) Ɔlua ɛhye ati, ngakula dɔɔnwo yɛ gyima mɔɔ anwo hyia la wɔ asafo ne anu kɛ Timote la. Nea kɛzi bɛfɛta kɛ edwɛkpa ne nolobɔlɛma, na nzinlii bɛyila bɛ nwo zo bɛmaa Gyihova na bɛsɔne a, ɔmaa menli mɔɔ bɛ nee bɛ ɛlɛsonle Gyihova la amuala anwosesebɛ la!

‘Bɛyɛle Se Wɔ Diedi Ne Anu’ (Gyima ne 16:4, 5)

18. (a) Nwolɛ adenle boni mɔ a Pɔɔlo nee Timote nyianle kɛ neavolɛma adenduvoma a? (b) Kɛzi ɔboale asafo ne mɔ ɛ?

18 Pɔɔlo nee Timote bɔle nu yɛle gyima ɛvolɛ dɔɔnwo. Kɛmɔ ɛnee bɛle neavolɛ adenduvoma la ati, bɛgyinlanle neazo eku ne agyakɛ anu bɛyɛle gyima dɔɔnwo. Baebolo ne ka kɛ: “Mekɛ mɔɔ bɛlɛkpɔsa azuamgbole ne mɔ azo la, bɛvale mɛla mɔɔ ɛzoanvolɛma ne nee mgbanyima ne mɔ mɔɔ wɔ Gyɛlusalɛm ɛzi nwolɛ kpɔkɛ la bɛmaanle bɛ, amaa bɛali zolɛ.” (Gyi. 16:4) Ɔda ali kɛ asafo ne mɔ lile ɛzoanvolɛma ne nee mgbanyima ne mɔ mɔɔ wɔ Gyɛlusalɛm la adehilelɛ zo. Kɛmɔ bɛyɛle tieyɛ la ati, “asafo ne mɔ anwo hɔle zo yɛle se wɔ diedi ne anu na bɛ dodo ne hɔle ɔ nyunlu alehyenlɛ biala.”​—Gyi. 16:5.

19, 20. Duzu ati a ɔwɔ kɛ Kilisienema yɛ tieyɛ maa “menli mɔɔ li bɛ nyunlu la” ɛ?

19 Ɛnɛ noko, Gyihova Alasevolɛ nyia nyilalɛ ɔluakɛ bɛfi bɛ ɛhulolɛ nu bɛdi “menli mɔɔ li bɛ nyunlu la” adehilelɛ zo. (Hib. 13:17) Kɛmɔ ewiade ɛhye subane ɛlɛkakyi la ati, ɔhyia kɛ Kilisienema nwu adehilelɛ mɔɔ “akɛlɛ nɔhavo nee badwema ne” fa maa bɛ la na bɛdi zolɛ ndɛndɛ. (Mat. 24:45; 1 Kɔl. 7:29-31) Saa yɛyɛ zɔ a, ɔnrɛmaa esiane ɛnrɛdo yɛ wɔ sunsum nu yɛɛ ɔbaboa yɛ yeamaa yɛahwe yɛ nwo yɛavi ewiade ngehanleɛ nwo.​—Gye. 1:27.

20 Nɔhalɛ nu, ɛnɛ Kilisiene neavolɛma mɔɔ Neazo Eku ne anu amra boka nwo la ɛnli munli kɛ Pɔɔlo, Baanabase, Maake nee mgbanyima gyɛne mɔɔ bɛvale sunsum ne bɛkpokpale bɛ wɔ ɛvoya mɔɔ limoa la anu la. (Wlo. 5:12; Gye. 3:2) Noko, kɛmɔ Neazo Eku ne di Nyamenle Edwɛkɛ ne nee neazo mɔɔ ɛzoanvolɛma ne yɛle la azo la ati, bɛmaa yela ali kɛ bɛdi nɔhalɛ. (2 Tim. 1:13, 14) Ɛhye ati, asafo ne mɔ ɛnyia anwosesebɛ na bɛyɛ se wɔ diedi ne anu.

a Nea ɛlɛka mɔɔ se “ Maake Nyianle Nwolɛ Adenle Dɔɔnwo.”