Gyɛnɛsese 42:1-38
42 Mɔɔ Gyekɔbo dele kɛ aleɛ*+ wɔ Yigyibiti la, ɔbizale ɔ mra mrenyia ne mɔ kɛ: “Duzu ati a bɛ nyunlu ala a bɛneɛnlea a?”
2 Ɔdoale zolɛ kɛ: “Mede kɛ aleɛ wɔ Yigyibiti. Bɛhɔ ɛkɛ ne bɛhɔdɔ bie bɛrɛlɛ yɛ amaa yɛadɛnla ngoane nu na yɛanwu.”+
3 Yemɔti Dwosefi amediema mrenyia ne mɔ anu bulu+ hɔle Yigyibiti kɛ bɛkadɔ aleɛ.
4 Noko Gyekɔbo ammaa Dwosefi adiema nrenyia Bɛngyaman nee ɔ mediema mrenyia ɛhendeɛ ne mɔ angɔ,+ ɔluakɛ ɔhanle kɛ: “Wɔannea a ɛnee esiane kpole bie ɛhɔdo ye.”+
5 Ɔti Yizilayɛ amra mrenyia ne mɔ nee awie mɔ gyɛne mɔɔ ɛlɛkɔ ahɔdɔ aleɛ la hɔle, ɔluakɛ ɛnee ɛhɔne ne ɛdwu Keena azɛlɛ zo.+
6 Ɛnee Dwosefi a nea azɛlɛ ne azo a,+ yɛɛ ɔdaye a ɔtɔne aleɛ ɔmaa menli mɔɔ wɔ azɛlɛ ne azo la amuala a.+ Ɔti Dwosefi amediema mrenyia ne mɔ rabɔle bɛ ti aze maanle ye na bɛbutubutule bɛ nyunlu aze.+
7 Mɔɔ Dwosefi nwunle ɔ mediema mrenyia ne mɔ la, ɛkɛ ne ala a ɔnwunle bɛ menli holɛ a, noko yeammaa bɛannwu ye sonla holɛ.+ Yemɔti ɔdeɛdeanle bɛ nu na ɔbizale bɛ kɛ: “Bɛvi ni?” na bɛbuale kɛ: “Yɛvi Keena azɛlɛ zo yɛra kɛ yɛbadɔ aleɛ.”+
8 Ɔti Dwosefi nwunle ɔ mediema mrenyia ne mɔ, noko bɛmɛ bɛannwu ye.
9 Ɛkɛ ne ala Dwosefi hakyele ɛlalɛ ne mɔɔ ɔhanle ye wɔ bɛ nwo la,+ na ɔzele bɛ kɛ: “Bɛle busiama! Bɛra kɛ bɛbanleɛnlea azɛlɛ ne ɛleka mɔɔ ɛnlɛ banebɔlɛ la!”*
10 Noko bɛzele ye kɛ: “Yɛmenle ɔnle zɔ, wɔ sonvolɛma ɛra kɛ yɛbadɔ aleɛ.
11 Yɛ muala yɛ papa ko. Yɛle tenlenema. Wɔ sonvolɛma ɛnle busiama.”
12 Noko ɔzele bɛ kɛ: “Ɔnle nɔhalɛ! Bɛra kɛ bɛbanleɛnlea azɛlɛ ne ɛleka mɔɔ ɛnlɛ banebɔlɛ la!”
13 Ɔti bɛhanle kɛ: “Wɔ sonvolɛma le mediema mrenyia 12.+ Yɛ papa ko+ yɛɛ yɛde Keena azɛlɛ zo, yɛ nuhua ekyi kpalɛ ne wɔ yɛ papa anwo lɔ+ na ko ne ɛdeɛ, ɔnle ɛkɛ.”+
14 Noko Dwosefi zele bɛ kɛ: “Yemɔ ala a menganle mengilele bɛ la, ‘Bɛle busiama!’
15 Mebava ɛhye meazɔ bɛ meanlea: Mekɛ ala mɔɔ Falo de aze la, bɛnrɛvi ɛke bɛnrɛhɔ kɔkpula kɛ bɛ diema ekyi ne bara ɛke.+
16 Bɛzoa bɛ nuhua ko bɛmaa ɔhɔva bɛ diema ne ɔrɛla, na bɛmɛ, bɛbahye bɛ bɛazie ɛke. Ɛhye a bamaa meanwu ye saa edwɛkɛ mɔɔ bɛlɛka la le nɔhalɛ a. Na saa bɛanyɛ ye zɔ a, yemɔ mekɛ ala mɔɔ Falo de aze la, bɛle busiama.”
17 Ɔti ɔhyele bɛ ɔziele ɛkɛ ne kenle nsa.
18 Kenle nsa ne azo, Dwosefi zele bɛ kɛ: “Bɛyɛ ɛhye amaa bɛanwu, ɔluakɛ mesulo Nyamenle.
19 Saa bɛle tenlenema a, ɛnee bɛmaa bɛ diema ko ɛha sua ne mɔɔ bɛhye bɛ bɛgua nu la anu na bɛdabɛ mɔɔ bɛha la ɛva aleɛ ɛhɔ sua nu amaa ɛhɔne ne mɔɔ wɔ bɛ sua nu la anloa aha aze.+
20 Akee bɛva bɛ diema nrenyia ekyi ne bɛrɛlɛ me, amaa meanwu kɛ bɛ edwɛkɛ ne le nɔhalɛ na bɛanwu.” Na bɛyɛle ye zɔ.
21 Na bɛhanle bɛhilele bɛ nwo ngoko kɛ: “Yɛ diema ne ati a bɛlɛtwe yɛ nzo a,+ ɔluakɛ yɛnwunle ye nyanelilɛ ne* wɔ mekɛ mɔɔ ɔzɛlɛle yɛ kɛ yɛze ye anwunvɔne la, noko yɛandie. Ɛhye ati a yɛlɛnwu amaneɛ ɛhye a.”
22 Akee Wulubɛn buale bɛ kɛ: “Meanga meangile bɛ kɛ, ‘Bɛmmafa bɛ sa bɛka kakula ne’ yɛɛ bɛandie ɔ?+ Kɛkala bɛlɛbiza bɛalie ye mogya ne.”+
23 Noko ɛnee bɛnze kɛ Dwosefi te aneɛ mɔɔ bɛlɛka la, ɔluakɛ ɛnee awie a kile bɛ edwɛkɛ ne abo a.
24 Ɔti ɔvile bɛ nwo ɛkɛ ne na ɔhɔzunle.+ Mɔɔ ɔziale ɔrale bɛ nwo ɛkɛ ne na ɔ nee bɛ dendɛle bieko la, ɔyele Semɛyɔn+ ɔvile bɛ avinli na ɔkyekyele ye wɔ bɛ nye zo ɛkɛ.+
25 Akee Dwosefi hanle kɛ bɛva aleɛ bɛgua bɛ ahodoku ne mɔ anu bɛmaa ɔyi na bɛva ko biala ezukoa ne bɛzia bɛwula ye kodoku ne anu, na bɛmaa bɛ aleɛ mɔɔ bɛbali ye wɔ adenle nu la. Bɛyɛle ɛhye bɛmaanle bɛ.
26 Ɔti bɛvale bɛ aleɛ ne bɛzoale bɛ asoaso ne mɔ na bɛvile ɛkɛ ne bɛhɔle.
27 Mɔɔ bɛ nuhua ko tulule ye kodoku ne kɛ ɔmaa ye asoaso ne aleɛ wɔ ɛleka mɔɔ bɛdie bɛ menle la, ɔnwunle kɛ ye ezukoa ne wɔ ye kodoku ne anloa.
28 Ɔti ɔzele ɔ mediema ne mɔ kɛ: “Bɛziane me ezukoa ne bɛmaa me, na yemɔ a wɔ me kodoku ye anu la!” Akee bɛ ahonle dule, na bɛvale anwowosolɛ bɛbizale bɛ nwo ngoko kɛ: “Duzu a Nyamenle ɛva ɛyɛ yɛ a?”
29 Mɔɔ bɛradwule bɛ papa Gyekɔbo anwo ɛkɛ wɔ Keena azɛlɛ zo la, bɛhanle ninyɛne mɔɔ sisile bɛ nwo zo la amuala bɛhilele ye. Bɛhanle kɛ:
30 “Nrenyia ne mɔɔ nea maanle ne azo la deɛdeanle yɛ nu+ na ɔbɔle yɛ somolɛ kɛ yɛle busiama mɔɔ yɛlɛba yɛaranleɛnlea maanle ne anu a.
31 Noko yɛhanle yɛhilele ye kɛ, ‘Yɛle tenlenema. Yɛnle busiama.+
32 Yɛle mediema mrenyia 12+ yɛɛ yɛ papa ko. Ko ɛnle ɛkɛ,+ yɛɛ yɛ nuhua ekyi kpalɛ ne wɔ yɛ papa anwo lɔ wɔ Keena azɛlɛ zo.’+
33 Noko nrenyia ne mɔɔ nea maanle ne azo la zele yɛ kɛ, ‘Ɛhye a bamaa meanwu kɛ bɛle tenlenema a: Bɛgyakyi bɛ diema ko wɔ me nwo ɛke.+ Akee bɛva aleɛ bɛhɔ sua nu amaa ɛhɔne ne mɔɔ wɔ bɛ sua nu la anloa aha aze.+
34 Na bɛva bɛ diema nrenyia ekyi ne bɛrɛlɛ me, amaa meanwu kɛ bɛnle busiama emomu bɛle tenlenema. Mebazia meava bɛ diema ne meamaa bɛ na bɛali gua wɔ azɛlɛ ne azo.’”
35 Mekɛ mɔɔ bɛlɛwolɔwola aleɛ ne bɛavi bɛ ahodoku ne mɔ anu la, ɛnee ko biala ezukoa kodoku ne wɔ ye kodoku ne anu. Mɔɔ bɛ nee bɛ papa nwunle bɛ ezukoa ahodoku ne mɔ la, bɛ ahonle dule.
36 Bɛ papa Gyekɔbo deanle nuhua kɛ: “Medame a bɛmaa me mra ɛvi me sa a!+ Dwosefi ɛnle ɛkɛ,+ Semɛyɔn ɛnle ɛkɛ,+ yɛɛ bɛfa Bɛngyaman noko bɛahɔ! Medame a ninyɛne ɛhye mɔ amuala ɛra me nwo zo a!”
37 Na Wulubɛn zele ye papa kɛ: “Saa meanva ye meanzia meambɛlɛ wɔ a, ku me mra mrenyia nwiɔ ne.+ Fa ye wula me sa nu, na mebava ye meazia mearɛlɛ wɔ.”+
38 Noko Gyekɔbo hanle kɛ: “Me ra nrenyia ne nee bɛ ɛnrɛhɔ, ɔluakɛ ɔ diema ne ɛwu yɛɛ yeha ɔ ngomekye.+ Saa bɛlua adenle nu na esiane bie to ye a, yemɔ bɛbamaa meava me egyɛne ne meahɔ Nla*+ ne anu alɔbɔlɛ nu.”+
Ɔbodwɛkɛ
^ Ɔbayɛ hwiiti anzɛɛ baale.
^ Anzɛɛ “ɛleka mɔɔ ɛnyɛ se la.”
^ Anzɛɛ “ye ɛkɛla nyanelilɛ ne.”
^ Anzɛɛ “Sheol,” ɛhye kile, alesama nla. Nea Edwɛkɛbohilelɛ.