Go Tsoma Dipolelelo-pele tše Botegago

“YO A ka bonelago pele ditaba matšatši a mararo e sa le pele o tla huma ka nywaga e dikete.” Go rialo seema sa se-China.

Batho ba nyaka go tseba seo bokamoso bo tlago go tla le sona, gomme ba bantši ba ka thabela go lefa eng goba eng bakeng sa tsebišo e botegago ya mohuta woo. Ba tsoma dipolelelo-pele tše botegago. Bjalo ka ge go ka bonwa ka diponelo-pele tša boemo bja leratadima le dipalo-palo tša tša ikonomi, re na le kgahlego mabapi le ditiragalo tše di sa lego ka pele. Go feta moo, tsebo e botegago ya bokamoso e tla re thuša gore re rulaganye le go beakanya maphelo a rena.

Kganyogo ya go tseba seo bokamoso bo se huperego e tutuetša ba bantši go ya go didupe, bo-guru, balepi ba dinaledi le dingaka tša ditaola. Mabenkele a rekišago dipuku le diraka tša dimakasine di tletše ka dipuku tša bogologolo le tša mehleng yeno tša bao ba ipolelago gore ba bolelela bokamoso pele. Eupja dibopego tše tša polelelo-pele di a belaelwa. Ra-di-filosofi wa mo-Roma Cato o bolela ka tsela ye: ‘Ke makatšwa ke gore senoge ga se sege ge se bona senoge se sengwe.’

Ke therešo gore go na le dipolelelo-pele tša mehuta e mentši. Ka 1972 sehlopha sa ditšhaba-tšhaba sa dirutegi le bo-rakgwebo seo se tsebjago e le Club of Rome se ile sa gatiša puku yeo e bego e bolelela pele gore lefase ka pela le be le tla felelwa ke methopo yeo e ka se kego ya tsošološwa. Le be le ka se be le gauta ka 1981, mercury ka 1985, zinc ka 1990, petroleum ka 1992 le tše dingwe. Mo nakong ye re a bona gore dipolelelo-pele tšeo ga se tša phethega.

Dipolelelo-pele tše dintši di be di theilwe diponong tša bodumedi. Ka mohlala: Mopišopo wa Saxon Wulfstan o ile a dumela gore go hlasela ga Denmark Engelane mathomong a ngwaga-kgolo wa bo-11 e be e le leswao la gore bofelo bja lefase bo batametše. Ka 1525, Thomas Münzer o ile a eta pele marabele a balemi ba Jeremane ka gobane ponong o ile a bona barongwa ba loutša disekele bakeng sa seo a bego a nagana gore e tla ba puno e kgolo. Go molaleng gore dipolelelo-pele tše di be di se tša nepagala.

Bjalo ka ge o ka ba o tseba, Beibele e na le dipolelelo-pele. Go feta moo, bangwadi ba Beibele ba ile ba bolela gore ba buduletšwe ke Modimo. Moapostola wa Mokriste Petro o itše: ‘Ga go porofeto e kago  hlathollwa ka boithatelo, ka gobane ga go ešo gwa ba gwa tšwelela porofeto ka go ithatela ga motho, gobane batho ba bakgethwa ba Modimo ba boletše ba išwa ke moya o mokgethwa.’—2 Petro 1:20, 21.

Gare ga dilo tše dingwe, Beibele e ile ya bolelela pele ditiragalo tše fapa-fapanego tšeo di hlaolago moloko woo o bego o tla bona go ba gona ga Jesu Kriste a le matleng a Mmušo wa legodimo. Dintwa, tlala, ditšhišinyego le go senyega ga matla a boitshwaro bja motho tše go se nago tše di kilego tša swana le tšona e be e tla ba pontšho ya seo Beibele e se hlalosago e le ‘mehla ya bofelo.’ (2 Timotheo 3:1-5; Mateo 24:3-14, 34) Go ya ka Beibele, go fedišwa ga tshepedišo ya gona bjale ya dilo go tla bula tsela e išago lethabong la batho lefaseng le lefsa la ditšhegofatšo tša ka mo go sa felego.—2 Petro 3:13; Kutollo 21:1-4.

O lebelela bjang dipolelelo-pele tše bjalo tša Beibele? Go swana le dipolelelo-pele tše dingwe tše dintši, na ke boikgopolelo feela? Re ka leka go botega ga diporofeto tša Beibele tše di sego tša hlwa di phethagala ka go hlahloba ge e ba dipolelelo-pele tša Beibele tše lego mabapi le ditiragalo tša nako e fetilego di be di botega. Sehlogong se latelago, re tla hlahloba tše dingwe tša tšona.

[Picture Credit Line on page 3]

Courtesy National Weather Service