Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Na ke Swanetše go Tlogela Sekolo?

Na ke Swanetše go Tlogela Sekolo?

Seo o swanetšego go nagana ka sona ke se

Molao wa nageng ya geno o nyaka gore barutwana ba tsene sekolo go fihla ka mphato ofe? Na o šetše o fihlile mphatong woo? Ge e ba o hlokomologa keletšo ya Beibele ya gore o “ikokobeletše balaodi ba bagolo” gomme o kgaotša go ithuta pele o fihla mphatong woo, gona o tlogela sekolo.—Baroma 13:1.

Na o fihleletše dipakane tša gago tša thuto? Ke dipakane dife tšeo o nyakago thuto ya gago e go thuša go di fihlelela? Na ga o kgonthišege gore ke dife? O swanetše go di tseba! Go sego bjalo, o swana le motho yo a nametšego terene eupša a sa tsebe moo a nyakago go ya gona. Ka gona, dula fase le batswadi ba gago gomme le ahlaahleng karolo e lego ka mo tlase yeo e rego, “Dipakane tša ka tša Thuto.” Ge e ba o kgaotša go tsena sekolo pele o ka fihlelela dipakane tša thuto tšeo wena le batswadi ba gago le dirilego phetho ya gore o di fihlelele, gona o tlogela sekolo.

Go tlogela sekolo go swana le go fologa terene pele o fihla mo o yago

Go re’ng o ikwa o nyaka go tlogela sekolo? Go ka direga gore a mangwe a mabaka a gago ke gore o nyaka go thuša ba lapa la geno ka tša ditšhelete goba go tsenela modiro wa boithaopi. Mabaka a boithati e ka ba a gore o nyaka go phema ditlhahlobo goba go tšhabela mešomo ya sekolo ya gae. Tlhohlo ke go lemoga seo se tlogago se go šušumeletša go tlogela sekolo—ge e ba ke mabaka a kwagalago goba ke a boithati. Ge e ba o tlogela sekolo e le feela go tšhabela mathata, o tla lebeletšana le a magolo le go feta.

Go tlogela sekolo go swana le go fologa terene pele o fihla mo o yago. O ka ba o se wa dula ka go iketla ka tereneng yeo e bile banamedi ba se na bogwera, eupša ge o ka e fologa e sa sepela, go molaleng gore o ka se fihle moo o yago e bile o ka ikgobatša wa go šiiša. Ka mo go swanago, ge e ba o tlogela sekolo, o tla thatafalelwa kudu ke go hwetša mošomo. Le ge e ba o ka o hwetša, o ka go lefa ganyenyane go fetwa ke woo o bego o ka o hwetša ge nkabe o feditše sekolo.

Go e na le gore o tlogele sekolo, ka go se fele pelo rarolla mathata ao o lebeletšanago le ona sekolong. Ka go dira bjalo, o tla ba le kgotlelelo e bile o tla ba o itokišeleditše gakaone go lebeletšana le mathata a mohuta woo ge o šetše o šoma.

Dipakane tša ka tša Thuto

Lebaka la bohlokwa kudu la go hwetša thuto ke go go lokišeletša go hwetša mošomo woo o tlago go go thuša go iphediša le go hlokomela lapa le ge e le lefe leo o ka feleletšago o na le lona. (2 Bathesalonika 3:10, 12) Na o šetše o phethile gore o nyaka mošomo wa mohuta mang, le kamoo nako yeo o e fetšago o le sekolong e ka go thušago go itokišeletša seo? Go go thuša go bona ge e ba thuto ya gago e go lebiša tseleng e nepagetšego, araba dipotšišo tše di latelago:

  • Bokgoni bja ka ke bofe? (Ka mohlala, na o kgona go dirišana le batho gabotse? Na o thabela go šoma ka diatla, goba go dira dilo goba go di lokiša? Na o na le bokgoni bja go ahlaahla mathata le go a rarolla?)

  • Ke mešomo ya mohuta ofe yeo e tla ntumelelago go diriša bokgoni bja ka?

  • Go na le dibaka dife tša mošomo moo ke dulago gona?

  • Ke eng seo ke ithutelago sona ga bjale seo se tlago go ntokišeletša go hwetša mošomo?

  • Gona bjale ke na le dikgetho dife tša thuto tšeo di ka nthušago go fihlelela dipakane tša ka ka katlego?

Gopola gore pakane ya gago ke go fetša sekolo o hweditše thuto yeo o ka e dirišago. Ka gona, o se ke wa dira dilo ka tsela e feteletšego ke moka wa ba morutwana yo a tsenago sekolo a sa fetše—wa dula setimeleng go ya go ile o tšhabela boikarabelo bja go ba motho yo mogolo.

 

Ithute ka mo go Oketšegilego

BAFSA

Dipotšišo tša Bafsa, Bolumo 1

Tše dingwe tša ditaba tšeo di ahlaahlwago ka pukung ye di mabapi le bjala le dihlaretagi, thobalano e gobogilego, go ratana gotee le lefereyo.