Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Tlholo Goba Tlhagelelo?—Karolo 4: Nka Hlalosa Bjang Tumelo ya ka ka Tlholo?

Tlholo Goba Tlhagelelo?—Karolo 4: Nka Hlalosa Bjang Tumelo ya ka ka Tlholo?

O dumela tlholo, eupša o dikadika go bolela ka yona le ba bangwe ge o le sekolong. Mohlomongwe dipuku tša gago tša sekolo di dumelelana le tlhagelelo gomme o tshwenyegile ka gore barutiši le barutwanagotee le wena ba tla dira metlae ka wena. O ka bolela bjang ka kgodišego le go kgona go hlalosa seo o se dumelago ka tlholo?

 O ka kgona!

Seo o ka se naganago: ‘Ga ke bohlale kudu mo nka kgonago go bolela ka thutamahlale le go boledišana le ba bangwe ka tlhagelelo.’ Ye ke tsela yeo Danielle a ilego a ikwa ka yona ka nako e nngwe. O oketša ka gore: “Ke be ke hloile taba ya go fapana ka dikgopolo le morutiši wa ka le barutwanagotee le nna.” Diana le yena o dumela ka gore: “Ke be ke gakanega kudu ge ba ngangišana gomme ba diriša mantšu a boima a thutamahlale.”

Lega go le bjalo, maikemišetšo a gago ga se go fo fenya dingangišano. Le gona ditaba tše dibotse ke gore ga go hlokege gore o be bohlale kudu le go tseba thutamahlale gore o kgone go hlalosa ka mo go kwagalago gore dilo ka moka di bopilwe.

Keletšo: Diriša tlhaloso e bohlale yeo e hwetšwago ka Beibeleng go Baheberu 3:4 e rego: “Ntlo e nngwe le e nngwe e agwa ke motho, eupša yo a agilego dilo ka moka ke Modimo.”

Kgarebe yeo e bitšwago Carol ge e nea mabaka ka mangwalo e diriša molao wo wa motheo wa Baheberu 3:4 e re: “Ipone ka leihlo la kgopolo o sepela sethokgweng seo se raraganego. Ga go na le leswao la gore go na le batho moo. Ke moka ge o lebelela fase o bona toothpick. Ke eng seo se ka tlago monaganong wa gago? Batho ba bantši ba ka re: ‘Go na le motho yo a fetilego moo.’ Ge e ba selo se senyenyane sa go se re selo go swana le toothpick se ka hlatsela go ba gona ga batho, go thwe’ng ka legohle le tšohle tšeo di lego go lona?”

Ge yo mongwe a re: “Ge e ba tlholo e le selo sa therešo, gona ke mang a bopilego Mmopi?”

O ka araba ka gore: “Taba ya gore ga re kwešiše ditaba ka moka ka Mmopi ga e re gore ga a gona. Ka mohlala, o ka ba o sa tsebe histori ya motho yo a hlamilego selefouno ya gago, eupša o dumela ka mo go feletšego gore e hlamilwe ke motho yo a itšego, na ga go bjalo? [Dumelela karabo.] Go na le mo gontši mo re ka ithutago ka Mmopi. Ge e ba o ka rata go tseba, nka thabela go go botša seo ke ithutilego sona ka yena.”

 Dula o itokišitše

Beibele e bolela gore o swanetše go dula o “loketše go ikemela pele ga yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago lebaka la kholofelo e lego go lena, eupša le dira bjalo ka moya o boleta le ka tlhompho e tseneletšego.” (1 Petro 3:15) Ka gona, ela hloko dintlha tše pedi—seo o se bolelago le kamoo o se bolelago ka gona.

  1. Seo o se bolelago. Lerato la gago go Modimo le bohlokwa, ka gona le ka go hlohleletša go bolela ka yena. Eupša go fo bolela gore o rata Modimo e ka se be mo go lekanego go kgodiša batho gore Modimo ke yena Mmopi wa dilo ka moka. Go kaone go diriša mehlala ya dilo tša tlhago go bontšha gore go a kwagala go dumela tlholo.

  2. Kamoo o se bolelago ka gona. Bolela ka go ikholofela, eupša o se ke wa bontšha lenyatšo le go tšeela dikgopolo tša ba bangwe fase. Batho ba ka theetša pono ya gago ge o bolela ka hlompho ka ditumelo tša bona le go amogela gore ba na le tokelo ya go itirela diphetho.

    “Ke nagana gore go bohlokwa go se bolele ka tsela ya go gegea le go se itire yo a tsebago kudu. Poledišano e ka se atlege ge e ba o ka bolela ka lenyatšo le go tšeela ba bangwe fase.”—Elaine.

 Dilo tšeo di ka go thušago go hlalosa tumelo ya gago

Go dula o itokišeleditše go lwela ditumelo tša gago go swana le go itokišeletša go fetoga ga boemo bja leratadima

Mofsa yo a bitšwago Alicia o re: “Ge e ba re sa lokišetša, re ka fo nyaka go homola e le gore re se segwe ke batho.” Ka ge Alicia a bontšhitše, go lokišetša e sa le pele go bohlokwa gore o tle o atlege. Jenna o bolela gore: “Ke ikwa ke lokologile kudu go bolela ka tlholo ge ke na le mohlala o bonolo le wo o lokišeditšwego gabotse wo nka o dirišago go thekga tumelo ya ka ka tlholo.”

Re ka hwetša kae mehlala e bjalo? Bafsa ba bantši ba atlegile ka go diriša dilo tše di latelago:

  • Na Dilo tše di Phelago di Bopilwe?

  • The Origin of Life—Five Questions Worth Asking

  • The Wonders of Creation Reveal God’s Glory (bidio)

  • Lelokelelo la dihlogo tšeo di rego: “Na di Hlamilwe?” tšeo di tšwelelago go makasine wa Phafoga! (ngwala mantšu a rego: “Na di Hlamilwe” [o akaretše ditsebjana] lepokisaneng la nyaka go BOKGOBAPUKU BJA INTHANETENG.)

  • Diriša BOKGOBAPUKU BJA INTHANETENG go dira nyakišišo e oketšegilego.

O ka hwetša thušo gape ka go hlahloba dihlogo tše di fetilego tša lelokelelo la dihlogo tša “Tlholo goba Tlhagelelo?”

  1. Karolo 1: Ke ka Baka La’ng ke Dumela Gore Modimo o Gona?

  2. Karolo 2: Ke ka Baka La’ng re Swanetše go Belaela Tlhagelelo?

  3. Karolo 3: Ke ka Baka La’ng re Swanetše go Dumela Tlholo?

Keletšo: Kgetha mehlala yeo e go kgodišago. Go tla ba bonolo go e gopola, gomme o tla kgona go bolela ka yona o kgodišegile. Itlwaetše tsela yeo o tlago go hlalosa tumelo ya gago ka yona.

Go dula o itokišeleditše go lwela ditumelo tša gago go swana le go itokišeletša go fetoga ga boemo bja leratadima

Ithute ka mo go oketšegilego

“Ke Kgodišegile Gore Bophelo bo Hlamilwe ke Modimo”

Bala gore ke ka baka la’ng rathutamahlale yo mongwe a fetotše pono ya gagwe ka Beibele, tlhagelelo le mathomo a bophelo.