Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Nka Kgaotša Bjang go Dikadika?

Nka Kgaotša Bjang go Dikadika?

Na o lapišitšwe ke go fetša mešomo ya gago ya ka gae goba ya sekolo ka morago ga nako? Ruri o swanetše go kgaotša go diegiša go dira dilo! Sehlogo se se tla go thuša go kgaotša go dikadika, gaešita le ge

Ka morago ga go bala sehlogo se,  dira molekwana wa rena wa go dikadika.

Beibele e hlalosa ditlamorago tše di sa kgahlišego tša go dikadika. E re: “Yo a šeditšego phefo a ka se bjale peu; yo a lebeletšego maru a ka se bune.”—Mmoledi 11:4.

Ela hloko tše dingwe tša dilo tšeo di ka bakago bothata bjo le seo o ka se dirago go kgaotša go dikadika.

 Go bonagala eka mošomo wo o thata.

Ge re bolela therešo—mešomo e mengwe e thata moo go bonagalago go le kaone go fo e tlogelela motsotsong wa mafelelo. Ditšhišinyo tše dingwe tše kaone ke tše.

  • Arola mošomo wa gago ka dikarolo tše dinyenyane. Ngwanenyana yo a bitšwago Melissa o re: “Le ge ke tseba gore ke šiilwe ke nako, ke leka go dira mošomo wa ka ka diripa.

  • Thoma gateetee. Thoma gateetee ge o hwetša mošomo woo, goba o ngwale fase lenaneong la dilo tšeo o swanetšego go di dira goba o ngwale fase dikakanyo tše itšego pele o di lebala.”—Vera.

  • Kgopela thušo. Mohlomongwe batswadi ba gago le barutiši ba gago ba ile ba lebana le mošomo wa go swana le wo. O ka holwa ke phihlelo ya bona. Ba ka go thuša go beakanya dikakanyo tša gago le go dira leano.

Keletšo Dira lenaneo. Ke therešo gore seo se nyaka gore o rulaganye le go dira dilo ka lenaneo, eupša seo se a thuša—o kgona go dira dilo ka moka ka nako e swanetšego.”—Abbey..

 Ga o ikwe o tutueletšega go o dira.

Gantši mošomo wo o swanetšego go o dira o bolela ka dilo tšeo di go tšwafišago. Ka gona, o ka dira’ng ge e ba mošomo woo o o dirago o sa go kgahle? Leka se se latelago.

  • Iphe lebaka la go o phetha ka pela. Ka mohlala, nagana gore o tla thaba bjang ka morago ga go o fetša. Ngwanenyana yo a bitšwago Amy o re: “Ke ikwa ke thabile kudu ge ke feditše selo se itšego ka nako goba ke se feditše pele se nyakega e le gore ke kgone go iketla.

  • Ikgopotše ka ditlamorago. Ge o dikadika, o ipakela kgateletšego gomme wa iphokoletša dibaka tša gore o atlege. Beibele e re: “O tla buna seo o se bjalago.”—Bagalatia 6:7, Good News Translation.

  • Ipotše gore mošomo o nyakega ka pela. Ngwanenyana yo a bitšwago Alicia o re: “Go a thuša go nagana eka mošomo o nyakega letšatši goba a mabedi pele ga letšatši la wona la maleba. Ke moka ke kgona go o lekodišiša gomme ka šalelwa ke matšatši a mabedi a oketšegilego.

Keletšo Tše ka moka di laolwa ke monagano wa gago. Ipotše gore o tla phetha seo se nyakegago le gore o ka se dumelele selo se go šitiša. Ge ke ipoditše seo, ke kgona go dira seo ke swanetšego go se dira.”—Alexis..

 O šetše o na le mošomo o montši.

Mošemane yo a bitšwago Nathan o re: “Gantši batho ba re ke a dikadika, eupša seo ga se therešo! Ga ba lemoge kamoo ke nago le mošomo o montši ka gona!” Ge o ikwa kamoo Nathan a ikwago ka gona, leka dikeletšo tše.

  • Dira mešomo e bonolo pele. Ngwanenyana yo a bitšwago Amber o re: “Motho yo mongwe o kile a mpotša gore ge e ba mošomo o tšea metsotso e mehlano, o swanetše go o dira di tloga fase. Seo se akaretša dilo tše di swanago le go hlwekiša, go phutha diaparo, go hlatswa dibjana le go founela ba bangwe.

  • Rulaganya dilo tšeo o swanetšego go di dira pele. Beibele e re: ‘Kgonthišetša dilo tše bohlokwa kudu.’ (Bafilipi 1:10) O ka diriša bjang seo bophelong bja gago? Ngwanenyana yo a bitšwago Anna o re: “Ke dira lelokelelo la mešomo yeo ke nago le yona le gore e swanetše go fela neng. Eupša se bohlokwa kudu, ke ngwala fase gore ke tla thoma le go fetša mošomo woo neng.

Na seo se kwagala se go šitiša? Nagana gape! Therešo ke gore ge o dira lenaneo, o kgona go laola nako ya gago go e na le gore o laolwe ke yona. Le gona seo se fokotša kgateletšego. Ngwanenyana yo a bitšwago Kelly o re: “Go ba le leano go dira gore ke theoše maswafo le go beakanya dilo ka lenaneo.

  • Tloša ditšhitišo. Jennifer o re: “Pele ke thoma mošomo wa ka ke tsebiša motho yo mongwe le yo mongwe ka lapeng. Ge e ba go na le seo ba nyakago gore ke ba direle sona, ke ba kgopela gore ba mpotše pele ke thoma mošomo. Ke tswalela founo ya ka le di-email.

Keletšo Ga go na mošomo woo o tlago go fela ntle le gore o o dire. Go e na le go dula o tshwenyega ka wona, e fo o dira. Ka go dira bjalo o tla kgona go iketla letšatši ka moka.”—Jordan..