Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Nka Laola Bjang Kgalefo?

Nka Laola Bjang Kgalefo?

 Molekwana

  • Na o galefa gantši?

    • ga nke ke galefa

    • ka sewelo

    • letšatši le letšatši

  • Na o galefa go fihla bokgoleng bofe?

    • ganyenyane

    • kudu

    • kudukudu

  • Gantši o galefela mang?

    • motswadi

    • ngwaneno

    • mogwera

Ge e ba o bona go le bohlokwa gore o laole kgalefo ya gago, sehlogo se se tla go thuša! Sa pele, ela hloko mabaka ao a bontšhago gore go bohlokwa gore o itshware ge o galefišitšwe.

 Lebaka leo go lego bohlokwa

Gore o phele gabotse. Diema 14:30 e re: “Pelo e thabilego e phediša mmele.” Go fapana le se, puku ya Journal of Medicine and Life e re “kgalefo e ka go swariša malwetši a pelo.”

Bagwera ba gago. Beibele e re: “O se ke wa gwerana le mang le mang yo bogale; o se ke wa tlwaelana le motho wa sebefedi.” (Diema 22:24) Ka gona ge e ba o dula o galefa, o se ke wa makala ge batho ba go katoga. Kgarebe e nngwe yeo e bitšwago Jasmine e re: “Ge e ba o sa ithute go laola kgalefo ya gago, o tla lahlegelwa ke bagwera ba babotse.”

Botumo bja gago. Ethan wa mengwaga e 17 o re: “Ge e ba o tlwaetše go galefa, batho ba go tseba o le motho wa go rata go galefa gomme ba ka go lebelela gampe.” Ipotšiše gore: ‘Ke nyaka gore batho ba ntsebe bjang, ke le modirakhutšo goba ke le motho wa go rata dintwa?’ Beibele e re: “Yo a diegago go galefa o na le temogo e kgolo, eupša yo a felago pelo o godiša bošilo.”—Diema 14:29.

Ga go yo a nyakago go ba kgauswi le motho wa go tuka bogale

 Seo o ka se dirago

Hlahloba mangwalo a latelago le seo ba bangwe ba se bolelago, gomme o arabe dipotšišo.

  • Diema 29:22: “Motho yo bogale o fehla ditshele, gomme mang le mang yo a befelwago o na le dikarogo tše dintši.”

    “Ge ke be ke sa le yo monyenyane, ke be ke palelwa ke go laola kgalefo ya ka. Ba leloko la gešo le bona ba be ba swana le nna. Re be re re ke leabela. Ka moka ga rena re be re palelwa ke go laola kgalefo ya rena!”—Kerri.

    Na ke dula ke galefa? Na ge e ba ke kgona go ba le dika tše dibotse, ke’ng seo se mpaledišago go lwantšha mekgwa e mebe?

  • Diema 15:1: “Karabo ge e le boleta e phohliša pefelo, eupša lentšu leo le hlabago le tsoša bogale.”

    “Go kaone gore o ithute go laola maikwelo a gago. Ge e ba o ka hlagolela seka sa go se fele pelo gomme wa nagana ka dilo tše dibotse, ga se gantši o ka galefa.”—Daryl.

    Ge ke galefišitšwe, ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore ke šetše kamoo ke arabelago ka gona?

  • Diema 26:20: “Moo go sego dikgong mollo o a tima.”

    “Ge ke araba motho ka botho, gantši seo se iša maswafo a gagwe fase gomme ra kgona go boledišana ntle le go fošana ka mantšu.”—Jasmine.

    Mantšu a ka le seo ke se dirago di ka befiša boemo bjang?

  • Diema 22:3: “Yo bohlale ke yo a bonego kotsi a ikuta, eupša ba se nago temogo ba fetile ba wela kotsing.”

    “Ka dinako tše dingwe ke tloga kgauswi le motho yoo ka ipha nako ya go naganišiša ka seo se diregilego, gomme ka rarolla bothata bjoo ge ke išitše maswafo fase.”—Gary.

    Ke neng moo go ka bago kaone go tloga boemong bjo bo kukago maikwelo, ntle le go bonagala eka o a ngala?

  • Jakobo 3:2: “Gobane ka moka ga rena re kgopša gantši.”

    “Ga se feela gore re swanetše go itshola ge re dirile diphošo, eupša re swanetše go ithuta go tšona. Go etša ge re swanetše go emelela ge re wele, re swanetše go ikemišetša go dira se sekaone nakong e tlago.”—Kerri.

Tšhišinyo: Ipeele pakane. Ikemišetše gore kgwedi ka moka o tla dula o theošitše maswafo le ge o galefišwa ke se sengwe. Dula o ngwala seo o se dirago gore o bone tšwelopele ya gago.

 

Ithute ka mo go oketšegilego

Kamoo o ka Laolago Kgalefo

Megato e mehlano yeo e theilwego Beibeleng e ka go thuša go laola kgalefo ya gago.

“Temogo ya Motho e Fokotša Bogale bja Gagwe”

Tiragalo e itšego bophelong bja Dafida, kgoši ya Isiraele, e ka go thuša go laola maikwelo a gago ge o kgopišitšwe goba o galefišitšwe.

Na Modimo o tla Nthuša ge ke Rapela?

Na ruri Modimo o tshwenyegile ka mathata a rena?