Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Letsha la Mollo ke Eng? Na le Swana le Dihele Goba Gehenna?

Letsha la Mollo ke Eng? Na le Swana le Dihele Goba Gehenna?

Karabo ya Beibele

Letsha la mollo le swantšhetša go fedišetšwa sa ruri. Le swana le Gehenna, eupša ga le swane le dihele, e lego lebitla.

Ga se letsha la kgonthe

Ditemana tše hlano tša Beibele tšeo di bolelago ka ‘letsha la mollo’ di bontšha gore letsha leo ke la seswantšhetšo e sego la kgonthe. (Kutollo 19:20; 20:10, 14, 15; 21:8) Dilo tše di latelago di tla lahlelwa letsheng la mollo:

Le emela go fedišetšwa sa ruri

Beibele e ruta gore letsha la mollo le “swantšhetša lehu la bobedi.” (Kutollo 20:14; 21:8) Mohuta wa pele wa lehu leo go boletšwego ka lona ka Beibeleng o bakilwe ke sebe sa Adama. Lehu le le ka dirollwa tsogong ya bahu e bile mafelelong Modimo o tla le fediša.—1 Bakorinthe 15:21, 22, 26.

Ga go selo seo se ka lokollwago letsheng la mollo wa seswantšhetšo

Letsha la mollo le emela mohuta o mongwe wa lehu goba lehu la bobedi. Gaešita le ge lehu le la bobedi le emela boemo bja go dire selo, le fapane le a mangwe ka kgopolo ya gore Beibele ga e bolele selo ka tsogo ya lehu le la bobedi. Ka mohlala, Beibele e re Jesu o na le “dinotlelo tša hele le tša lehu” go bontšha gore o na le matla a go laola lehu leo le bakilwego ke sebe sa Adama. (Kutollo 1:18; 20:13, Phetolelo ya Kgale) Lega go le bjalo, ga go na motho yo a nago le dinotlelo tša letsha la mollo, gaešita le Jesu. Letsha leo la seswantšhetšo le emela kotlo ya sa ruri, e lego go fedišetšwa sa ruri.—2 Bathesalonika 1:9.

Le Swana le Gehenna, e Lego Moedi wa Hinomo

Ka Beibeleng, go bolelwa ka Gehenna (ka Segerika geʹen·na) ka makga a 12. Go swana le letsha la mollo, Gehenna e swantšhetša go fedišetšwa sa ruri. Gaešita le ge diphetolelo tše dingwe di fetoletše lentšu le e le “dihele,” Gehenna e fapane le dihele (Seheberu sheʼohlʹ, Segerika haiʹdes).

Moedi wa Hinomo

Lentšu “Gehenna” ge e le gabotse le bolela “Moedi wa Hinomo,” e lego moedi woo o lego ka ntlenyana ga Jerusalema. Mehleng ya Beibele, badudi ba motse wo ba be ba diriša moedi wo e le lefelo leo go lahlelwago matlakala go lona. Mollo wa moedi woo o be o sa tingwe e le gore go fišwe matlakala gomme diboko di be di eja selo le ge e le sefe seo se sa fsego.

Jesu o dirišitše Gehenna go swantšhetša phedišo ya sa ruri. (Mateo 23:33) O boletše gore Gehenna ke “moo diboko tša gona di sa hwego le mollo wa gona o sa tingwego.” (Mareka 9:47, 48) Ka gona, o boletše ka seo se diregago Moeding wa Hinomo le ka boporofeta bjoo bo lego go Jesaya 66:24, bjo bo rego: “Ba tla ya ba yo bogela ditopo tša banna bao ba bego ba ntshenyetša; diboko tšeo di lego go tšona di ka se hwe gomme le mollo wa tšona o ka se time.” Papišo ya Jesu ga e bolele ka go hlokofatšwa, eupša e šupa go go fedišwa sa ruri. Diboko le mollo di be di eja ditopo, e sego batho bao ba phelago.

Beibele ga e re botše gore ge motho a ile Gehenna, o tla boa. Ka gona, ‘letsha la mollo’ le ‘mollo wa Gehenna’ di emela go fedišetšwa sa ruri.—Kutollo 20:14, 15; 21:8; Mateo 18:9.

Ba ‘hlokofatšwa bjang mosegare le bošego go iša mehleng ya neng le neng’?

Ge e ba letsha la mollo le swantšhetša go fedišwa, gona ke ka baka la’ng Beibele e re Diabolo, sebata le moporofeta wa maaka “ba tla hlokofatšwa mosegare le bošego go iša mehleng ya neng le neng”? (Kutollo 20:10) Ela hloko mabaka a mane ao a bontšhago gore go hlokofatšwa ga go bolele go tlaišwa ka tsela ya kgonthe:

  1. E le gore Diabolo a tlaišwe ka mo go sa felego, o be a tla swanelwa ke go phela ka mo go sa felego. Lega go le bjalo, Beibele e re o tlo fedišwa goba a ka se sa ba gona.—Baheberu 2:14.

  2. Bophelo bjo bo sa felego ke mpho e tšwago go Modimo, e sego kotlo.—Baroma 6:23.

  3. Sebata le moporofeta wa maaka ke dilo tša seswantšhetšo gomme di ka se tlaišwe ka tsela ya kgonthe.

  4. Ge Beibele e bolela ka go hlokofatšwa ga Diabolo e ka ba e bolela ka boemo bja go se be gona goba go fedišwa.

Lentšu leo le dirišitšwego ka Beibeleng e le go “hlokofatšwa” le ka bolela go ba “boemong bja go se dire selo.” Ka mohlala, diphetolelong tše dintši lentšu la Segerika leo le dirišitšwego go Mateo 18:34 bakeng sa ‘bahlokofatši’ le fetoletšwe e le “bagolegwa,” e lego seo se bontšhago tswalano magareng ga mantšu go “hlokofatša” le ‘go ba boemong bja go se dire selo.’ Ka mo go swanago, ge Mateo 8:29 le Luka 8:30, 31 di bolela ka se di swantšha go “hlokofatša” le ‘sekoti,’ e lego lefelong la seswantšhetšo la go se dire selo goba la lehu. (Baroma 10:7; Kutollo 20:1, 3) Ge e le gabotse, puku ya Kutollo ka makga a mmalwa e diriša lentšu go “hlokofatša” ka tsela ya seswantšhetšo.—Kutollo 9:5; 11:10; 18:7, 10.