Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Nka Hwetša Bjang Bodumedi bja Therešo?

Nka Hwetša Bjang Bodumedi bja Therešo?

Karabo ya Beibele

Beibele ge e bontšha phapano magareng ga bao ba lego bodumeding bja therešo le bao ba sego go bjona e re: “Le tla ba tseba ka dienywa tša bona. Na batho ba ke ba fule diterebe meetlweng goba mago dimeleng tše di hlabago?” (Mateo 7:16) Go swana le ge o ka kgona go bona phapano magareng ga moterebe le mohlare wa meetlwa ka dienywa tša tšona, o ka kgona go bona phapano magareng ga bodumedi bja therešo le bja maaka ka dienywa tša bjona, goba o ka bo bona ka maswao a latelago.

  1. Bodumedi bja therešo bo ruta therešo yeo e theilwego Beibeleng, e sego dithutong tša batho. (Johane 4:24; 17:17) Se se akaretša therešo mabapi le moya (soul) le kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise. (Psalme 37:29; Jesaya 35:5, 6; Hesekiele 18:4) Go oketša moo, bodumedi bja therešo ga bo tšhabe go pepentšha maaka ao bodumedi bo a rutago.—Mateo 15:9; 23:27, 28.

  2. Bodumedi bja therešo bo thuša batho go tseba Modimo, go akaretša le go ba ruta leina la gagwe la Jehofa. (Psalme 83:18; Jesaya 42:8; Johane 17:3, 6) Ga bo rute gore ga a kwešišege goba ga a batamelege; go e na le moo, bo ruta gore o nyaka re e ba le tswalano le yena.—Jakobo 4:8.

  3. Bodumedi bja therešo bo gatelela gore Modimo o nea phološo ka Jesu Kriste. (Ditiro 4:10, 12) Ditho tša bjona di latela ditaelo tša Jesu le go katanela go ekiša mohlala wa gagwe.—Johane 13:15; 15:14.

  4. Bodumedi bja therešo bo dumela gore Mmušo wa Modimo ke kholofelo e nnoši ya batho. Ditho tša bjona ka mafolofolo di botša ba bangwe ka Mmušo woo.—Mateo 10:7; 24:14.

  5. Bodumedi bja therešo bo kgothaletša lerato le se nago boithati. (Johane 13:35) Bo ruta ditho tša bjona gore di hlomphe batho go sa šetšwe gore ke ba setšhaba sefe le gona bo amogela batho go tšwa merafong, ditšong, malemeng le ditlogong ka moka. (Ditiro 10:34, 35) Ka ge ditho tša bjona di rata batho, ga di tšee karolo dintweng.—Mika 4:3; 1 Johane 3:11, 12.

  6. Bodumedi bja therešo ga bo na baetapele bao ba lefšago e bile ga bo bitše ditho tše dingwe ka maina a bodumedi a tumilego kudu.—Mateo 23:8-12; 1 Petro 5:2, 3.

  7. Bodumedi bja therešo ga bo tšee karolo ditabeng tša dipolotiki. (Johane 17:16; 18:36) Lega go le bjalo, ditho tša bjona di hlompha le go kwa babuši ba dinageng tša gabo tšona, ka go dumelelana le Beibele ge e re: “Neang Kesara tša Kesara [e lego mebušo] eupša Modimo le mo nee tša Modimo.”—Mareka 12:17; Baroma 13:1, 2.

  8. Bodumedi bja therešo ke tsela ya bophelo, e sego motlwae feela goba setlwaedi. Ditho tša bjona di kgomarela melao ya Beibele ya boitshwaro dikarolong ka moka tša bophelo. (Baefeso 5:3-5; 1 Johane 3:18) Go e na le go ithola kgwara, ditho tša bjona di hwetša lethabo ka go hlankela “Modimo yo a thabilego”—1 Timotheo 1:11.

  9. Bao ba lego borapeding bja therešo e tla ba sehlotswana. (Mateo 7:13, 14) Ditho tša bodumedi bja therešo gantši di tšeelwa fase, di a kwerwa, le go tlaišwa ka baka la go dira thato ya Modimo.—Mateo 5:10-12.

Tsela yeo motho a ikwago ka yona ka bodumedi, ga e bo dire bja therešo

Go kgetha bodumedi go ithekgile feela ka tsela yeo re ikwago ka bjona go ka ba kotsi. Beibele e ile ya bolela e sa le pele ka nako yeo ka yona batho ba tla bago ‘gare ga barutiši ba bodumedi gore ba kweše ditsebe tša bona bose.’ (2 Timotheo 4:3) Ka go fapana le se, Beibele e re kgothaletša gore re latele “mohuta wa borapedi bjo bo hlwekilego le bjo bo sa šilafalago ponong ya Modimo wa rena le Tate,” le ge e ba bodumedi bjoo bo sa tlwaelega.—Jakobo 1:27, Johane 15:18, 19.

Ithute ka mo go oketšegilego

DIPOTŠIŠO TŠA BEIBELE DI A ARABJA

O Swanetše go Dira’ng Gore o Kwešiše Beibele?

Go sa šetšwe setlogo sa gago, o ka kgona go kwešiša molaetša wa Modimo wo o lego ka Mangwalong a Makgethwa.

MOROKAMI

Ke ka Baka la Eng o Swanetše go Hlahloba Bodumedi bja Gago?

Ge e ba o le mokgatlong o itšego wa bodumedi, ge e le gabotse o beile bophelo bja gago bja moya diatleng tša wona.