Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago?

 MAMETLETŠO

Lebaka Leo ka Lona Bakriste ba Therešo ba sa Dirišego Sefapano Borapeding

Lebaka Leo ka Lona Bakriste ba Therešo ba sa Dirišego Sefapano Borapeding

SEFAPANO se a ratwa le go hlompšha ke batho ba dimilione. The Encyclopædia Britannica e bitša sefapano gore ke “seka se segolo sa bodumedi bja Bokriste.” Lega go le bjalo, Bakriste ba therešo ga ba diriše sefapano borapeding. Ka baka la’ng?

Lebaka la bohlokwa ke gore Jesu Kriste ga se a hwela sefapanong. Lentšu la Segerika leo ka kakaretšo le fetolelwago e le “sefapano” ke stau·rosʹ. Ge e le gabotse le bolela “kota ye e emego thwii.” The Companion Bible e re: “[Stau·rosʹ] le ka mohla ga e bolele diripa tše pedi tša dikota tše di phekagantšwego ka sebopego le ge e le  sefe . . . Ga go selo seo se begilwego Segerikeng sa [Testamente e Mpsha] seo se ka bolelago diripa tše pedi tša kota.”

Ditemaneng tše mmalwa, bangwadi ba Beibele ba diriša lentšu le lengwe bakeng sa sedirišwa seo Jesu a hwetšego go sona. Ke lentšu la Segerika la xyʹlon. (Ditiro 5:30; 10:39; 13:29; Ba-Galatia 3:13; 1 Petro 2:24) Lentšu le ge e le gabotse le bolela “kota” goba “phata, molamo goba sehlare.”

Ge e hlalosa lebaka leo ka lona kota feela e bego e dirišwa gantši bakeng sa dipolao, puku ya Das Kreuz und die Kreuzigung (Sefapano le go Bapolwa), ka Hermann Fulda, e bolela gore: “Dihlare di be di sa hwetšagale mo gohle mafelong ao a kgethilwego bakeng sa go bolawa ga batho phatlalatša. Ka gona kota e bonolo e be e epelwa mo fase. Gona moo koteng disenyi di be di emišetša matsogo a tšona godimo gomme a tlengwa le go kokotelwa, le gona gantši le maoto a tšona a be a tlengwa le go kokotelwa.”

Lega go le bjalo, bohlatse bjo bo kgodišago kudu le go feta bo tšwa Lentšung la Modimo. Moapostola Paulo o re: “Kriste o re lokolotše thogakong ya Molao ka theko ka go ba thogako legatong la rena, gobane go ngwadilwe gwa thwe: ‘Go rogakilwe motho yo mongwe le yo mongwe yo a fegilwego koteng [“sehlareng,” King James Version].’” (Ba-Galatia 3:13) Mo Paulo o tsopola Doiteronomio 21:22, 23, yeo ka ntle le pelaelo e bolelago ka kota, e sego sefapano. Ka ge mokgwa o bjalo wa polao o be o dira motho gore e be “morogakwa,” e ka se be mo go swanetšego go Bakriste gore ba kgabiše magae a bona ka diswantšho tšeo go tšona go swantšhitšwego Kriste a kokotetšwe.

Ga go na bohlatse bjo bo bontšhago gore nywageng e 300 ya mathomo ka morago ga lehu la Kriste, bao ba bego ba ipolela gore ke Bakriste ba ile ba diriša sefapano borapeding. Lega go le bjalo, ngwaga-kgolong wa bone, Mmušiši wa moheitene e lego Constantine o ile a ba mosokologi wa go sokologela Bokristeng bja bohlanogi gomme a kgothaletša sefapano e le seka sa bjona. Go sa šetšwe gore maikemišetšo a Constantine e be e le afe, sefapano se be se sa tswalane felo le Jesu Kriste. Ge e le gabotse, sefapano se thomile boheiteneng. New Catholic Encyclopedia e dumela ka gore: “Sefapano se hwetšwa setšong sa pele ga Bokriste le go seo e sego sa Bokriste.” Methopo e mengwe e fapa-fapanego e ile ya tswalanya sefapano le borapedi bja tlhago gotee le ditirelo tša boheitene tša tša botona le botshadi.

 Ka gona, ke ka baka la’ng seka se sa boheitene se ile sa kgothaletšwa? Go bonagala e be e le go dira gore go be bonolo go baheitene gore ba amogele seo go thwego ke Bokriste. Lega go le bjalo, go ineela sekeng le ge e le sefe sa boheitene go ganwa ka mo go feletšego ke Beibele. (2 Ba-Korinthe 6:14-18) Mangwalo gape a iletša mehuta ka moka ya borapedi bja medimo ya diswantšho. (Ekisodo 20:4, 5; 1 Ba-Korinthe 10:14) Ka gona, ka lebaka le le kwagalago gabotse, Bakriste ba therešo ga ba diriše sefapano borapeding. *

^ ser. 9 Bakeng sa go ahla-ahlwa ka botlalo ga taba ya sefapano, bona matlakala 398-402 a puku ya Go Boledišana ka Mangwalo, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.