Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago?

 KGAOLO YA LESOME-ŠUPA

Batamela Kgaufsi le Modimo ka Thapelo

Batamela Kgaufsi le Modimo ka Thapelo
  • Ke ka baka la’ng re swanetše go lebiša dithapelo go Modimo?

  • Ke’ng seo re swanetšego go se dira gore re kwewe ke Modimo?

  • Modimo o araba bjang dithapelo tša rena?

“Modiri wa legodimo le lefase” o ikemišeditše go kwa dithapelo tša rena

1, 2. Ke ka baka la’ng re swanetše go lebelela thapelo e le tokelo e kgolo, gomme ke ka baka la’ng go nyakega gore re tsebe seo Beibele e se rutago mabapi le yona?

LEFASE ke le lenyenyane kudu ge le bapetšwa le legohle le legolo kudu. Ge e le gabotse, go Jehofa “e a dirilexo lexodimo le lefase,” ditšhaba tša batho di bjalo ka lerothi le lenyenyane la meetse ka gare ga kgamelo. (Psalme 115:15; Jesaya 40:15) Lega go le bjalo, Beibele e re: “Morêna ó kxaufsi le bohle ba mmitšaxo, le bohle ba e rexo xe ba mmitša ba rereša. Ó tlo dira tše di tl’o xo kxahla ba ba mmoifaxo; ó kwa dillô tša bôná.” (Psalme 145:18, 19) E fo nagana gore seo se bolela eng! Mmopi yo matla ohle o kgaufsi le rena e bile o tla re kwa ge e ba re ‘mmitša ka go rereša.’ Ke tokelo e kgolo gakaakang gore re ka kgona go batamela Modimo ka thapelo!

2 Lega go le bjalo, ge e ba re nyaka gore Jehofa a theetše dithapelo tša rena, re swanetše go mo rapela ka tsela yeo a e amogelago. Re ka dira bjang se ge e ba re sa kwešiše seo Beibele e se rutago ka thapelo? Ke gabohlokwa gore re tsebe seo Mangwalo a se bolelago tabeng ye, ka gobane thapelo e re thuša go batamela kgaufsi le Jehofa.

 KE KA BAKA LA’NG RE RAPELA JEHOFA?

3. Lebaka le lengwe la bohlokwa leo ka lona re swanetšego go rapela Jehofa ke lefe?

3 Lebaka le lengwe la bohlokwa leo ka lona re swanetšego go rapela Jehofa ke gore o re laletša gore re dire bjalo. Lentšu la gagwe le re kgothatša ka gore: “Le se ke la belaela ka selo, eupša dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga; gomme khutšo ya Modimo ye e fetago kgopolo yohle e tla diša dipelo tša lena le matla a lena a monagano ka Kriste Jesu.” (Ba-Filipi 4:6, 7) Ruri re ka se nyake go hlokomologa tokišetšo e bjalo ya botho yeo re e diretšwego ke Mmuši yo a Phagamego wa legohle!

4. Go rapela Jehofa ka mehla go tiiša bjang tswalano ya rena le yena?

4 Lebaka le lengwe la gore re rapele ke gore go rapela Jehofa ka mehla ke tsela ya go tiiša tswalano ya rena le yena. Bagwera ba therešo ga ba boledišane feela ge ba nyaka selo se itšego. Go e na le moo, bagwera ba babotse ba a kgahlegelana gomme bogwera bja bona bo a tia ge ba boledišana ka bolokologi ka seo ba se naganago, seo se ba tshwenyago le seo se lego maikwelong. Ka ditsela tše itšego, boemo bo a swana ge e le mabapi le tswalano ya rena le Jehofa Modimo. Ka thušo ya  puku ye, o ithutile mo gontši kudu mabapi le seo Beibele e se rutago ka Jehofa, semelo sa gagwe le merero ya gagwe. O kgonne go mo tseba gabotse e le motho wa kgonthe. Thapelo e go nea sebaka sa go botša Tatago wa legodimong seo o se naganago le maikwelo a gago a ka gare-gare. Ge o dutše o dira bjalo o batamela kgaufsi le Jehofa.—Jakobo 4:8.

KE DINYAKWA DIFE TŠEO RE SWANETŠEGO GO DI FIHLELELA?

5. Ke’ng seo se bontšhago gore Jehofa ga a theetše dithapelo ka moka?

5 Na Jehofa o theetša dithapelo ka moka? Ela hloko seo a se boditšego ba-Isiraele ba marabele mehleng ya moporofeta Jesaya, ge a re: “Le xe Le ka atiša dithapêlô, nka se kê ka Le kwa; diatla tša lena di tletše madi.” (Jesaya 1:15) Ka gona ditiro tše dingwe di ka dira gore Modimo a se ke a theetša dithapelo tša rena. Ka gona, gore dithapelo tša rena di kwewe gabotse ke Modimo, re swanetše go fihlelela dinyakwa tše itšego tša motheo.

6. E le gore Modimo a theetše dithapelo tša rena, go nyakega senyakwa sefe se bohlokwa, gomme re ka se fihlelela bjang?

6 Senyakwa se bohlokwa ke gore re bontšhe tumelo. (Mareka 11:24) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ka ntle le tumelo go kgahliša Modimo gabotse ga go kgonege, gobane yo a batamelago Modimo o swanetše go dumela gore o gona le gore e ba moputsi wa bao ba mo tsomago ka phišego.” (Ba-Hebere 11:6) Go ba le tumelo ya kgonthe ga se feela go tseba gore Modimo o gona le gore o kwa dithapelo le go di araba. Tumelo e bontšhwa ke mediro ya rena. Re swanetše go bontšha gabotse gore re na le tumelo ka tsela yeo re phelago ka yona letšatši le lengwe le le lengwe.—Jakobo 2:26.

7. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go bontšha tlhompho ge re bolela le Jehofa ka thapelo? (b) Re ka bontšha bjang boikokobetšo le potego ge re rapela Modimo?

7 Jehofa gape o nyaka gore bao ba mmatamelago ka thapelo ba dire bjalo ka boikokobetšo le ka potego. Na ga re na lebaka la gore re ikokobetše ge re bolela le Jehofa? Ge batho ba hwetša sebaka sa gore ba bolele le kgoši goba mopresidente, gantši ba dira bjalo ka tlhompho, ba lemoga boemo bjo bo  phagamego bja mmuši yoo. Gona e tloga e le mo go swanetšego kudu gakaakang gore re bontšhe tlhompho ge re batamela Jehofa! (Psalme 138:6) Ge e le gabotse, ke “Modimo Ra-Matla-ohle.” (Genesi 17:1) Ge re rapela Modimo, tsela yeo re mmatamelago ka yona e swanetše go bontšha gore re lemoga ka boikokobetšo boemo bja rena pele ga gagwe. Boikokobetšo bjo bo bjalo e bile bo tla re šušumeletša gore re rapele go tšwa pelong ka potego, re pheme dithapelo tšeo e lego tša tlwaelo tšeo di boa-boeletšwago.—Mateo 6:7, 8.

8. Re ka dira bjang dilo ka go dumelelana le seo re se rapelelago?

8 Senyakwa se sengwe seo se nyakegago gore re kwewe ke Modimo ke gore re dire dilo ka go dumelelana le dithapelo tša rena. Jehofa o letetše gore re dire seo re ka se kgonago e le gore re šomele go seo re se rapelelago. Ka mohlala, ge e ba re rapela ka gore, “Re nee lehono senkgwa sa rena sa letšatši le,” re swanetše go šoma ka thata mošomong le ge e le ofe wo o lego gona woo re kgonago go o dira. (Mateo 6:11; 2 Ba-Thesalonika 3:10) Ge e ba re rapelela thušo ya gore re fenye bofokodi bja nama, re swanetše go ba šedi gore re pheme maemo ao a ka re wetšago tekong. (Ba-Kolose 3:5) Go tlaleletša go dinyakwa tše tša motheo, go na le dipotšišo mabapi le thapelo tšeo re nyakago gore di arabje.

GO ARABA DIPOTŠIŠO TŠE ITŠEGO MABAPI LE THAPELO

9. Re swanetše go rapela mang, gomme ka mang?

9 Re swanetše go lebiša dithapelo tša rena go mang? Jesu o rutile balatedi ba gagwe gore ba lebiše dithapelo tša bona go “Tatago rena wa magodimong.” (Mateo 6:9) Ka gona, dithapelo tša rena di swanetše go lebišwa go Jehofa Modimo feela. Lega go le bjalo, Jehofa o nyaka gore re lemoge boemo bja Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši, Jesu Kriste. Ka ge re ithutile go Kgaolo 5, Jesu o ile a romelwa lefaseng gore e be topollo bakeng sa go re lopolla sebeng le lehung. (Johane 3:16; Ba-Roma 5:12) Ke Moperisita yo Mogolo le Moahlodi yo a kgethilwego. (Johane 5:22; Ba-Hebere 6:20) Ke ka baka leo  Mangwalo a re laelago gore re rapele ka Jesu. Yena ka boyena o ile a re: “Ke nna tsela le therešo le bophelo. Ga go yo a tlago go Tate ge e se ka nna.” (Johane 14:6) E le gore dithapelo tša rena di kwewe, re swanetše go di lebiša go Jehofa a nnoši ka Morwa wa gagwe.

10. Ke ka baka la’ng go sa nyakege gore re eme ka tsela e itšego e kgethegilego ge re rapela?

10 Na re swanetše go ema ka tsela e itšego e kgethegilego ge re rapela? Aowa. Jehofa ga a nyake leemo le ge e le lefe le itšego, e ka ba la matsogo goba la mmele ka moka. Beibele e ruta gore go a amogelega go rapela o eme ka ditsela tše dintši tše fapa-fapanego. Tše di akaretša go dula, go inama, go hlaba ka khuru fase le go emelela. (1 Koronika 17:16; Nehemia 8:6; Daniele 6:10; Mareka 11:25) Sa bohlokwa e le ka kgonthe ga se leemo le itšego le kgethegilego leo le ka bonwago ke ba bangwe, eupša ke boemo bjo bo swanetšego bja pelo. Ge e le gabotse, nakong ya mediro ya rena ya letšatši le letšatši goba ge re lebane le boemo bja tšhoganetšo, re ka rapela thapelo ya setu kae le kae mo re lego gona. Jehofa o kwa dithapelo tše bjalo gaešita le ge bao ba re dikologilego ba ka se ke ba di lemoga.—Nehemia 2:1-6.

11. Ke ditaba dife tše dingwe tše di re tshwenyago tšeo re swanetšego go rapela ka tšona?

11 Ke’ng seo re ka se rapelelago? Beibele e hlalosa gore: “Go sa šetšwe seo re se kgopelago go ya ka thato ya gagwe, [Jehofa] o a re kwa.” (1 Johane 5:14) Ka gona re ka rapelela selo le ge e ka ba sefe seo se dumelelanago le thato ya Modimo. Na ke thato ya gagwe gore re rapele mabapi le ditaba tšeo di re tshwenyago? Ruri go bjalo! Go rapela Jehofa go ka swana kudu le go bolela le mogwera wa kgaufsi. Re ka bolela ka bolokologi re ‘tšhollela dipelo tša rena’ go Modimo. (Psalme 62:8) Ke mo go swanetšego gore re kgopele moya o mokgethwa ka gobane o tla re thuša gore re dire seo se nepagetšego. (Luka 11:13) Le gona re ka kgopela tlhahlo gore re dire diphetho tše bohlale le go kgopela matla gore re lebeletšane le mathata. (Jakobo 1:5) Ge re dira sebe, re swanetše go kgopela tebalelo motheong wa  sehlabelo sa Kriste. (Ba-Efeso 1:3, 7) Ee, dithapelong tša rena ga se ra swanela go rapela feela ka ditaba tša motho ka noši. Ga se ra swanela go ithapelela re nnoši eupša re swanetše go rapelela le batho ba bangwe—ditho tša lapa gotee le barapedi-gotee le rena.—Ditiro 12:5; Ba-Kolose 4:12.

12. Re ka dira bjang gore ditaba tšeo di lego mabapi le Tatago rena wa magodimong e be tša bohlokwa kudu dithapelong tša rena?

12 Ditaba tšeo di lego mabapi le Jehofa Modimo di swanetše go ba tša bohlokwa kudu dithapelong tša rena. Ruri re na le lebaka la go bontšha theto le tebogo e tšwago pelong ka baka la go loka ga gagwe ka moka. (1 Koronika 29:10-13) Jesu o ile a nea thapelo ya mohlala yeo e begilwego go Mateo 6:9-13, yeo go yona a re rutilego gore re rapelele gore leina la Modimo le kgethagatšwe, e lego seo se bolelago go le swara e le le lekgethwa. Se se latelago o boletše gore Mmušo wa Modimo o tle gotee le gore thato ya gagwe e dirwe mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong. Ke feela ka morago ga go bolela ditaba tše tše bohlokwa tšeo di bolelago ka Jehofa moo Jesu a ilego a lebiša tlhokomelo ditabeng tšeo motho a tshwenyegago ka tšona. Ge le rena ka mo go swanago re bea Modimo boemong bjo bohlokwa kudu dithapelong tša rena, re bontšha gore ga re kgahlegele feela katlego ya rena.

13. Ke’ng seo Mangwalo a se bontšhago ge e le mabapi le botelele bja dithapelo tšeo di amogelegago?

13 Dithapelo tša rena e swanetše go ba tše telele gakaaka’ng? Beibele ga e bee tekanyo le ge e le efe ya gore dithapelo tša ka sephiring goba tša phatlalatša e swanetše go ba tše telele gakaakang. Di ka thoma go thapelo e kopana ya pele ga dijo go fihla go thapelo e telele ya ka sephiring yeo go yona re tšhollelago Jehofa seo se lego ka pelong. (1 Samuele 1:12, 15) Lega go le bjalo, Jesu o ile sola batho bao ba itirago baloki bao ba bego ba rapela dithapelo tše ditelele tša go nyaka go bonwa ka pele ga ba bangwe. (Luka 20:46, 47) Dithapelo tše bjalo ga di kgahliše Jehofa. Seo e lego sa bohlokwa ke gore re rapele go tšwa pelong. Ka gona, botelele bja dithapelo tšeo di amogelegago bo ka ithekga ka dinyakwa le maemo.

Thapelo ya gago e ka kwewa ka nako le ge e le efe

14. Ke’ng seo Beibele e se bolelago ge e re kgothaletša gore re ‘rapele re sa kgaotše,’ gomme ke’ng seo se homotšago ka se?

 14 Re swanetše go rapela gakae? Beibele e re kgothaletša gore re ‘rapele re sa kgaotše,’ re ‘phegelele thapelong,’ gomme re “se kgaotše go rapela.” (Mateo 26:41; Ba-Roma 12:12; 1 Ba-Thesalonika 5:17) Ke therešo gore dipolelwana tše ga di bolele gore re swanetše go dula re rapela Jehofa motsotso o mongwe le mongwe letšatšing. Go e na le moo, Beibele e re kgothaletša gore re rapele ka mehla, re se kgaotše go leboga Jehofa ka baka la go loka mo a go bontšhago go rena le go tsoma tlhahlo ya gagwe, khomotšo le matla. Na ga se mo go homotšago go tseba gore Jehofa ga a bee tekanyo ya gore re ka bolela le yena ka thapelo ka nako e kaaka’ng goba gakae? Ge e ba re leboga e le ka kgonthe tokelo ya thapelo, re tla hwetša dibaka tše dintši tša gore re rapele Tatago rena wa legodimong.

15. Ke ka baka la’ng re swanetše gore “Amene” mafelelong a thapelo ya ka sephiring le ya phatlalatša?

15 Ke ka baka la’ng re swanetše gore “Amene” mafelelong a thapelo? Lentšu “amene” le bolela gore “ka kgonthe” goba “a go be bjalo.” Mehlala ya Mangwalo e bontšha gore ke mo go swanetšego go bolela gore “Amene” mafelelong a thapelo ya ka sephiring le ya phatlalatša. (1 Koronika 16:36; Psalme 41:13) Ka go bolela gore “Amene” mafelelong a thapelo ya rena, re tiišetša gore seo re se boletšego re se boletše ka potego. Ge re bolela gore “Amene”—e ka ba ka setu goba ka mo go kwagalago—mafelelong a thapelo ya phatlalatša yeo e dirwago ke yo mongwe, re bontšha gore re dumelelana le dikgopolo tšeo di boletšwego.—1 Ba-Korinthe 14:16.

KAMOO MODIMO A ARABAGO DITHAPELO TŠA RENA

16. Ke kgodišego efe yeo re ka bago le yona ge e le mabapi le thapelo?

16 Na Jehofa o araba dithapelo e le ka kgonthe? Ee, o dira bjalo! Re na le motheo o tiilego wa go kgodišega gore “Mokwi wa dithapêlô” o araba dithapelo tše di tšwago pelong tšeo di dirwago ke batho ba dimilione. (Psalme 65:2) Karabo ya Jehofa bakeng sa dithapelo tša rena e ka tla ka ditsela tše di fapa-fapanego.

17. Ke ka baka la’ng go ka thwe Modimo o diriša barongwa ba gagwe le bahlanka ba gagwe ba lefaseng go araba dithapelo tša rena?

 17 Jehofa o diriša barongwa ba gagwe le bahlanka ba gagwe ba lefaseng gore a arabe dithapelo. (Ba-Hebere 1:13, 14) Go bile le diphihlelo tše dintši tša batho bao ba rapetšego Modimo gore a ba thuše go kwešiša Beibele gomme kapejana ka morago ga moo yo mongwe wa bahlanka ba Jehofa a ikopanya le bona. Diphihlelo tše bjalo di bontšha bohlatse bja gore barongwa ba hlahla modiro wa go ruta ka Mmušo. (Kutollo 14:6) E le gore a arabe dithapelo tša rena tšeo re di dirago  nakong ya ge re tloga re nyaka thušo, Jehofa a ka tutuetša Mokriste gore a re thuše.—Diema 12:25; Jakobo 2:16.

Jehofa a ka tutueletša Mokriste gore a re thuše e le go araba dithapelo tša rena

18. Jehofa o diriša bjang moya wa gagwe o mokgethwa le Lentšu la gagwe go araba dithapelo tša bahlanka ba gagwe?

18 Jehofa Modimo gape o diriša moya wa gagwe o mokgethwa le Lentšu la gagwe e lego Beibele go araba dithapelo tša bahlanka ba gagwe. A ka araba dithapelo tša rena tša go nyaka thušo bakeng sa go lebeletšana le diteko ka go re nea tlhahlo le matla a diriša moya wa gagwe o mokgethwa. (2 Ba-Korinthe 4:7) Gantši karabo ya dithapelo tša rena tša go kgopela tlhahlo e tšwa ka Beibeleng, moo Jehofa a re neago thušo ya go dira diphetho tše bohlale. Mangwalo ao a thušago a ka hwetšwa nakong ya thuto ya Beibele ya motho ka noši le ge re bala dikgatišo tša Bokriste, tše bjalo ka puku ye. Re ka hlokomedišwa dintlha tša Mangwalo tšeo re nyakago go di ela hloko ka seo se bolelwago dibokeng tša Bokriste goba ka dintlha tše di tšwago go mogolo yo a tshwenyegilego ka phuthegong.—Ba-Galatia 6:1.

19. Ke’ng seo re swanetšego go se gopola ge e ba dithapelo tša rena ka dinako tše dingwe di bonagala di sa arabje?

19 Ge go bonagala eka Jehofa o diega go araba dithapelo tša rena, se ga se ka gobane ga a kgone go di araba. Go e na le moo, re swanetše go gopola gore Jehofa o araba dithapelo go ya ka thato ya gagwe le ka nako ya gagwe e swanetšego. O tseba dinyakwa tša rena le go di hlokomela go feta rena. Gantši o re dumelela gore re ‘tšwele pele re kgopela, re tsoma  le go kokota.’ (Luka 11:5-10) Go kgotlelela mo go bjalo go bontšha Modimo gore kganyogo ya rena ke e tseneletšego kudu le gore tumelo ya rena ke ya kgonthe. Go feta moo, Jehofa a ka araba dithapelo tša rena ka tsela yeo e sego e bonagalago go rena. Ka mohlala, a ka araba thapelo ya rena ya mabapi le teko e itšego ka go re nea matla gore re e kgotlelele, e sego ka go tloša bothata.—Ba-Filipi 4:13.

20. Ke ka baka la’ng re swanetše go ikhola ka botlalo ka tokelo e bohlokwa ya thapelo?

20 Re leboga kudu gakaakang gore Mmopi wa legohle le le legolo o kgaufsi le bohle bao ba mmitšago ka mo go swanetšego ka thapelo! (Psalme 145:18) Anke re ikholeng ka botlalo ka tokelo e bohlokwa ya thapelo. Ge e ba re dira bjalo re tla ba le kholofelo e thabišago ya go batamela kgaufsi kudu le Jehofa, yena Mokwi wa dithapelo.

Ithute ka mo go oketšegilego

Na o ka ‘Batamela Kgaufsi le Modimo’ e le ka Kgonthe?

Jehofa Modimo, Mmopi wa legodimo le lefase, o re nea taletšo le kholofetšo.