Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Beibele—E na le Molaetša Ofe?

 Karolo 24

Paulo o Ngwalela Diphuthego

Paulo o Ngwalela Diphuthego

Mangwalo a Paulo a matlafatša phuthego ya Bokriste

PHUTHEGO ya Bokriste yeo e sa tšwago go thewa e be e tla ba le karolo ya bohlokwa go phethagatšweng ga merero ya Jehofa. Eupša Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba hlaselwa kapejana. Na ba tla dula ba botegela Modimo ge ba lebeletšane le tlaišo ka ntle ga phuthego le ge ba lebeletšane le dikotsi tše utegilego ka gare ga phuthego? Mangwalo a 21 a Bakriste a Segerika a na le dikeletšo tšeo di bego di nyakega gotee le kgothatšo.

Mangwalo a 14—go tloga go Baroma go ya go Baheberu—a ngwadilwe ke moapostola Paulo. Mangwalo a reeletšwe ka bao a bego a lebišitšwe go bona—go sa šetšwe gore ke motho o tee goba ditho tša phuthego e itšego. Ela hloko dihlogo tše dingwe tšeo Paulo a ilego a bolela ka tšona ka mangwalong ao.

Keletšo mabapi le boitshwaro. Bao ba dirago bohlotlolo, bootswa le dibe tše dingwe tše dikgolo kudu “ba ka se je bohwa bja Mmušo wa Modimo.” (Bagalatia 5:19-21; 1 Bakorinthe 6:9-11) Barapedi ba Modimo ba swanetše go ba le botee go sa šetšwe setšhaba seo ba tšwago go sona. (Baroma 2:11; Baefeso 4:1-6) Ba swanetše go thabela go ithapela go thuša badumedi-gotee bao ba hlokago thušo. (2 Bakorinthe 9:7) Paulo o re re “se kgaotše go rapela.” Ka kgonthe, barapedi ba kgothaletšwa go tšhollela dipelo tša bona go Jehofa ka thapelo. (1 Bathesalonika 5:17; 2 Bathesalonika 3:1; Bafilipi 4:6, 7) E le gore Modimo a kwe dithapelo, di swanetše go dirwa ka tumelo.—Baheberu 11:6.

Ke’ng seo se tlago go thuša malapa go atlega? Banna ba swanetše go rata basadi ba bona bjalo ka mebele ya bona. Basadi ba swanetše go hlompha banna ba bona ka mo go tseneletšego. Bana ba swanetše go kwa batswadi ba bona ka gobane se ke seo se kgahlago Modimo. Batswadi ba swanetše go hlahla le go tlwaetša bana ba bona ka lerato, ba diriša melao ya motheo ya Modimo.—Baefeso 5:22–6:4; Bakolose 3:18-21.

Go kwešiša morero wa Modimo. Dibopego tše dintši tša Molao wa Moše di be di šoma bakeng sa go šireletša le go hlahla Baisiraele go fihla ge Kriste a e-tla. (Bagalatia 3:24) Lega go le bjalo, Bakriste ga se ba swanela go latela Molao woo e le gore ba rapele Modimo. Ge a ngwalela Baheberu—Bakriste ba setlogo sa Sejuda—Paulo o ile a ba thuša go kwešiša seo se bolelwago ke Molao le kamoo morero wa Modimo o phethagatšwago ka gona go Kriste. Paulo o hlalositše gore dibopego tše dingwe tša Molao di be di e-na le mohola wa  boporofeta. Ka mohlala, dihlabelo tša diphoofolo di be di swantšhetša lehu la Jesu la sehlabelo, leo le bego le ka dira gore batho ba lebalelwe dibe e le ka kgonthe. (Baheberu 10:1-4) Ka lehu la Jesu, Modimo o ile a phumola kgwerano yeo ya Molao ka gobane e be e se sa nyakega.—Bakolose 2:13-17; Baheberu 8:13.

Tlhahlo ya go rulaganya phuthego gabotse. Banna bao ba nyakago go rwala boikarabelo ka phuthegong ba swanetše go ba le ditekanyetšo tše di phagamego tša boitshwaro gomme ba be fihlelele dinyakwa tša Mangwalo. (1 Timotheo 3:1-10, 12, 13; Tito 1:5-9) Barapedi ba Jehofa Modimo ba swanetše go bokana le badumedi-gotee ka mehla e le gore ba kgothatšane. (Baheberu 10:24, 25) Diboka tša borapedi di swanetše go aga le go ruta.—1 Bakorinthe 14:26, 31.

Nakong ya ge a ngwala lengwalo la gagwe la bobedi leo le yago go Timotheo, moapostola Paulo o be a le Roma, a golegilwe gomme a letetše kahlolo. Ke ba sego kae feela bao ilego ba beta pelo gomme ba mo etela. Paulo o be a tseba gore o šaletšwe ke nako e nyenyane. O itše: “Ke lwele ntwa e botse, ke kitimile lebelo go fihla mafelelong, ke bolokile tumelo.” (2 Timotheo 4:7) Mohlomongwe Paulo o ile a bolaelwa tumelo ya gagwe nakwana ka morago ga moo. Lega go le bjalo, mangwalo a moapostola yo a hlahla barapedi ba Modimo ba therešo go fihla le lehono.

—E theilwe go Baroma; 1 le 2 Bakorinthe; Bagalatia; Baefeso; Bafilipi; Bakolose; 1 le 2 Bathesalonika; 1 le 2 Timotheo; Tito; Filemone; Baheberu.