Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Beibele—E na le Molaetša Ofe?

 Karolo 25

Keletšo Mabapi le Tumelo, Boitshwaro le Lerato

Keletšo Mabapi le Tumelo, Boitshwaro le Lerato

Jakobo, Petro, Johane le Juda ba ngwala mangwalo bakeng sa go kgothatša badumedi-gotee

JAKOBO le Juda ke bana babo Jesu ka ge ba belegwe ke mma o tee. Petro le Johane e be e le ba bangwe ba baapostola ba Jesu ba 12. Banna bao ba bane ba ngwadile palo-moka ya mangwalo a 7 ao a hwetšwago Mangwalong a Bakriste a Segerika. Le lengwe le le lengwe la mangwalo a le bitšwa ka leina la mongwadi. Keletšo e buduletšwego yeo e hwetšwago mangwalong a, e be e reretšwe go thuša Bakriste go dula ba botegela Jehofa le go dula ba nagana ka Mmušo wa Modimo.

Bontšha Tumelo. Ga se gwa lekana go fo bolela gore ke na le tumelo. Tumelo ya kgonthe e tšweletša mediro. Jakobo o ngwala gore: “Ruri, . . . tumelo ka ntle le mediro e hwile.” (Jakobo 2:26) Go bontšha tumelo ge re lebeletšane le diteko go aga kgotlelelo. Gore Mokriste a atlege, o swanetše go kgopela Modimo bohlale, a kgodišegile gore Modimo o tla mo nea bjona. Kgotlelelo e dira gore re amogelwe ke Modimo. (Jakobo 1:2-6, 12) Ge e ba Mokriste a dula a botega ka baka la tumelo, Jehofa Modimo o tla mo araba dithapelo tša gagwe. Jakobo o re: “Batamelang Modimo, gomme o tla le batamela.”—Jakobo 4:8.

Tumelo ya Mokriste e swanetše go tia kudu gore e mo thuše go ganetša diteko le ditutuetšo tše sa lokago. Boemo bjo bobe bjoo bo bego bo le gona bo ile bja gapeletša Juda go kgothaletša badumedi-gotee le yena gore ba ‘lwele tumelo ka thata.’—Juda 3.

Boloka Boitshwaro bjo bo Hlwekilego. Jehofa o letetše gore barapedi ba gagwe e be ba bakgethwa, ke gore ba hlweke ka ditsela tšohle. Petro o ngwala gore: “Le be ba bakgethwa boitshwarong bja lena ka moka, gobane go ngwadilwe gwa thwe: ‘E-bang ba bakgethwa, gobane [Jehofa] ke yo mokgethwa.’” (1 Petro 1:15, 16) Bakriste ba na le mohlala woo ba swanetšego go o latela. Petro o re: “Kriste o ile a tlaišega bakeng sa lena, a le tlogelela mohlala gore le latele dikgato tša gagwe kgaufsi.” (1 Petro 2:21) Le ge Bakriste ba ka tlaišega ka gobane ba phela ka ditekanyetšo tša Modimo, ba boloka “letswalo le lebotse.” (1 Petro 3:16, 17) Petro o kgothaletša Bakriste gore ba tlale boitshwaro le mediro e mekgethwa yeo e bontšhago boineelo go Modimo ge ba dutše ba letile letšatši la Modimo la kahlolo le lefase le lefsa leo le holofeditšwego leo ‘toko e tla agago go lona.’—2 Petro 3:11-13.

“Batamelang Modimo, gomme o tla le batamela.”Jakobo 4:8

Bontšha Lerato. Johane o ngwala gore: “Modimo ke lerato.” Moapostola o bontšha gore Modimo o bontšhitše lerato la gagwe le legolo ka go romela Jesu lefaseng gore e be ‘sehlabelo sa dibe tša rena.’ Bakriste ba swanetše go arabela bjang? Johane o hlalosa gore: “Baratiwa, ge e ba ye e le tsela ye Modimo a re ratilego ka yona, gona le rena re tlamegile go ratana.” (1 Johane 4:8-11) Tsela e nngwe ya go bontšha lerato le bjalo ke ka go amogela badumedi-gotee le rena malapeng a rena.—3 Johane 5-8.

Lega go le bjalo, barapedi ba Jehofa ba ka bontšha bjang gore ba rata Modimo? Johane o araba ka gore: “Se ke seo lerato la Modimo le se bolelago, gore re boloke ditaelo tša gagwe; gomme ditaelo tša gagwe ga di boima.” (1 Johane 5:3; 2 Johane 6) Ka gona bao ba bolokago ditaelo tša Modimo ba kgonthišetšwa gore Modimo o tla tšwela pele a ba rata gomme ba e-na le “tebelelo ya bophelo bjo bo sa felego.”—Juda 21.

E theilwe go Jakobo; 1 le 2 Petro; 1, 2 le 3 Johane; Juda.