Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

“Le Duleng Leratong la Modimo”

 KGAOLO 15

Thabela tše Botse tša Boitapišo bja Gago

Thabela tše Botse tša Boitapišo bja Gago

“Motho yo mongwe le yo mongwe . . . a thabele tše botse tša boitapišo bja gagwe.”​—MMOLEDI 3:13.

1-3. (a) Batho ba bantši ba ikwa bjang ka mešomo ya bona? (b) Beibele e kgothaletša gore re be le pono efe ka mošomo, gomme ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahlaahla mo kgaolong ye?

BATHO ba bantši lefaseng la lehono ga ba thabele mošomo. Ka ge ba fetša diiri tše telele ba le mešomong yeo ba sa thabelego go e dira, ga ba rate go ya mešomong yeo letšatši le letšatši. Batho bao ba naganago ka tsela yeo ba ka tutuetšwa bjang gore ba kgahlwe ke mešomo ya bona​—mohlomongwe gaešita le gore e ba kgotsofatše?

2 Beibele e kgothaletša gore re be le pono e botse ka go šoma ka thata. E bolela gore mošomo le dipoelo tša wona ke tšhegofatšo. Solomone o ngwadile gore: “Motho yo mongwe le yo mongwe a [a] je le go nwa gomme a thabele tše botse tša boitapišo bja gagwe ka moka. Ke mpho ya Modimo.” (Mmoledi 3:13) Jehofa, e lego yoo a re ratago e bile ka mehla a nyakago go re nea tše dikaonekaone, o nyaka gore re kgotsofatšwe ke mošomo wa rena re be re thabele dipoelo tša boitapišo bja rena. E le gore re dule re le leratong la gagwe, re swanetše go phela ka go dumelelana le pono ya gagwe gotee le melao ya gagwe ya motheo ka mošomo.​—Bala Mmoledi 2:24; 5:18.

3 Mo kgaolong ye, re tlo ahlaahla dipotšišo tše tše nne: Re ka thabela bjang tše botse tša boitapišo bja rena? Ke mešomo ya mohuta mang yeo e ka se dirwego ke Bakriste ba therešo? Re ka lekalekanya bjang mošomo wa boiphedišo le mediro ya moya? Le gona ke mošomo ofe wa bohlokwa kudu woo re ka o dirago? Eupša a re thomeng pele ka go hlahloba mohlala wa bašomi ba bagologolo ba babedi legohleng​—Jehofa Modimo le Jesu Kriste.

 MOŠOMI YO A PHAGAMEGO LE MOŠOMI YO A NAGO LE BOKGONI

4, 5. Beibele e bontšha bjang gore Jehofa ke mošomi yo a šomago ka thata?

4 Jehofa ke Mošomi yo a Phagamego. Genesi 1:1 e re: “Mathomong Modimo o hlodile magodimo le lefase.” Ge Modimo a fetša mošomo wa gagwe wa go hlola lefase, o ile a bona e le ‘o mobotse kudu.’ (Genesi 1:31) Ka mantšu a mangwe, o be a tloga a kgotsofaditšwe ke mošomo wa gagwe ka moka ka lefase. Go molaleng gore Jehofa yoo e lego “Modimo yo a thabilego,” o ile a thabišwa kudu ke go ba mošomi yo a tšweletšago dipoelo.​—1 Timotheo 1:11.

5 Modimo wa rena yo a šomago ka thata ga a kgaotše go šoma le ka mohla. Nako e telele ka morago ga go bopša ga lefase le dilo ka moka tše di lego mo go lona, Jesu o ile a re: “Tate o tšwetše pele a šoma go fihla mo nakong ye.” (Johane 5:17) Tate o be a dutše a dira eng? Ruri o be a dutše a hlahla le go hlokomela batho a le legodimong moo a dulago gona. O tšweleditše ‘dibopiwa tše difsa,’ e lego Bakriste ba tloditšwego ka moya bao mafelelong ba yago go buša le Jesu legodimong. (2 Bakorinthe 5:17) O be a dutše a šomela gore go phethagatšwe morero wa gagwe ka batho​—gore bohle bao ba mo ratago ba tle ba phele ka mo go sa felego lefaseng le lefsa. (Baroma 6:23) Jehofa o swanetše go ba a thabišwa ke dipoelo tša mošomo wo. Ba dimilione ba arabetše gabotse molaetšeng wo wa Mmušo, ba gogetšwe go Modimo gomme ba lokiša maphelo a bona gore ba dule ba le leratong la gagwe.​—Johane 6:44.

6, 7. Jesu o na le botumo bofe bjo bobotse bja go ba motho yo a šomilego ka thata nako e telele kudu?

6 Jesu o na le botumo bjo bobotse bja go ba motho yo a šomilego ka thata ka nako e telele kudu. Pele ga ge a ka tla lefaseng go tlo phela e le motho, o be a šoma e le “mošomi yo a nago le bokgoni” wa Modimo nakong ya ge go hlolwa dilo ka moka “tše di lego magodimong le lefaseng.” (Diema 8:22-31; Bakolose 1:15-17) Ge Jesu a be a le mo lefaseng, o ile a tšwela pele e le mošomi yo a šomago ka thata. Ge e be e sa le yo monyenyane, o ile a ithuta mošomo wo o sepedišanago le tša go  aga, a tsebja e le “mmetli.” * (Mareka 6:3) Mošomo wo o akaretša modiro o nyakago matla le bokgoni bjo bo sa swanego​—kudukudu mehleng ya pele ga ge go ka ba le disaga, mabenkele a go rekiša dikago le didirišwa tša mohlagase. Na o kgona go bona Jesu ka leihlo la kgopolo a etšwa go yo nyaka dikota tša gagwe​—mohlomongwe e bile a ripa mehlare gommme a goga dikota a di iša moo a bego a šomela gona? Na o kgona go mmona ka leihlo la kgopolo a aga dintlo​—a lokišetša dipala tša go rulela le go di tsenya marulelong, a dira mabati, gaešita le go dira le tše dingwe tša diphahlo? Ga go pelaelo gore Jesu o be a tseba gabotse kgotsofalo yeo motho a bago le yona ge a šomile ka thata le gona ka bokgwari.

7 Jesu e be e le mošomi yo a šomago ka thata ka tsela e makatšago ge a be a dira bodiredi bja gagwe. O feditše nywaga e meraro le seripa a swaregile kudu ka go dira mošomo wo o bohlokwahlokwa wa bodiredi. Ka ge a be a nyaka go fihlelela batho ba bantši kamoo a ka kgonago ka gona, o be a šoma ka thata, a tsoga mesong kudu gomme a šoma go fihla bošego. (Luka 21:37, 38; Johane 3:2) O be a tloga “motseng o mongwe a ya go o mongwe le go tloga motsaneng o mongwe go ya go o mongwe a bolela le go tsebatša ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo.” (Luka 8:1) Jesu o ile a sepela dikhilomithara tše dintšintši ka maoto ditseleng tša marole e le gore a botše batho molaetša wa ditaba tše dibotse.

8, 9. Jesu o ile a thabela bjang tše botse tša boitapišo bja gagwe?

8 Na Jesu o ile a thabela tše botse tša boitapišo bja gagwe bodireding? Ee! O ile a bjala dipeu tša therešo ya Mmušo, a tlogela mašemo ao a bego a šweufaletše go bunwa. Go dira ga Jesu modiro wa Modimo go ile gwa mo tlišetša matla moo a bego a bile a ikemišeditše go se je e le gore a o dire. (Johane 4:31-38) Nagana kamoo a swanetšego go ba a ile a kgotsofala ka gona mafelelong a bodiredi bja gagwe bja mo lefaseng ge a be a begela Tatagwe therešo ya gore: “Ke go tagafaditše lefaseng ka go  phetha modiro wo o nneilego wona gore ke o dire.”​—Johane 17:4.

9 Ka kgonthe, Jehofa le Jesu ke mehlala e megolo ya bao ba thabelago tše botse tša boitapišo bja bona. Go rata ga rena Jehofa go re tutueletša gore “[re be] baekiši ba Modimo.” (Baefeso 5:1) Go rata ga rena Jesu go re šušumeletša gore re “latele dikgato tša gagwe kgauswi.” (1 Petro 2:21) Ka gona, ga bjale a re boneng kamoo le rena re ka thabelago tše botse tša boitapišo bja rena.

KAMOO RE KA THABELAGO TŠE BOTSE TŠA BOITAPIŠO BJA RENA

Go diriša melao ya Beibele go ka go thuša gore o thabele mošomo wa gago

10, 11. Ke’ng seo se ka re thušago go ba le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo ka mošomo wa rena?

10 Mošomo wa boiphedišo o ka kgatha tema bophelong bja Bakriste ba therešo. Re nyaka go thabela le go kgotsofalela mošomo wa rena, eupša se e ka ba tlhohlo e kgolo ge e ba re šoma mošomo woo re sa o ratego. Re ka kgona bjang go thabela tše botse tša boitapišo bja rena ge re le ka tlase ga maemo a bjalo?

11 Ka go hlagolela boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Ga se ka mehla moo re ka fetošago maemo a rena, eupša re ka fetoša boemo bja rena bja kgopolo. Go naganišiša dilo ka tsela yeo Modimo a di lebelelago ka yona go ka re thuša gore re be le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo ka mošomo. Ka mohlala, ge e ba o le hlogo ya lapa, thabišwa ke gore go sa šetšwe gore mošomo wa gago o bonagala o nyatšega gakaakang, o go thuša gore o hweletše lapa la gago dilo tša nama. Ka gona go hlokomela bao o ba ratago ga se selo se senyenyane go ya ka Modimo. Lentšu la gagwe le bolela gore motho yo a palelwago ke go hlokomela ba lapa la gagwe “ke yo mobe go feta motho yo a se nago tumelo.” (1 Timotheo 5:8) Ka go lemoga gore mošomo wa gago o go thuša go fihlelela pakane ya gago​—o go thuša gore o kgone go phetha boikarabelo bjoo o bo neilwego ke Modimo—​go ka go thuša gore o be le tekanyo e itšego ya lethabo le morero tšeo bašomigotee le wena ba se nago tšona.

12. Go šoma ka thata le go botega mešomong ya rena go putsa ka ditsela dife?

 12 Ka go šoma ka thata le ka go botega. Go šoma ka thata le go ithuta go dira mošomo wa rena gabotse go ka lebiša ditšhegofatšong. Bašomi bao ba šomago ka thata le ka bokgwari gantši ba tšeelwa godimo ke bathwadi ba bona. (Diema 12:24; 22:29) Ka ge re le Bakriste ba therešo, re swanetše go botega mešomong ya rena​—re se utswe tšhelete, thoto goba nako ya mothwadi wa rena. (Baefeso 4:28) Go etša ge re bone kgaolong e fetilego, potego e a putsa. Gantši mošomi yo a botegago o a botwa. Le gona go sa šetšwe gore mothwadi wa rena o lemoga mohlala wa rena wa go šoma ka thata goba a sa lemoge seo, re  ka kgotsofatšwa ke go ba le “letswalo le botegago” le go tseba gore re kgahliša Modimo yoo re mo ratago.​—Baheberu 13:18; Bakolose 3:22-24.

13. Mohlala wa rena o mobotse mošomong o ka ba le mafelelo afe a mabotse?

13 Ka go lemoga gore boitshwaro bja rena bo ka tagafatša Modimo. Ge re boloka ditekanyetšo tše di phagamego tša boitshwaro bja Bokriste mešomong ya rena, ga go pelaelo gore ba bangwe ba tla lemoga seo. Ka mafelelo afe? Re ka feleletša re “[kgabišitše] thuto ya Mophološi wa rena, Modimo.” (Tito 2:9, 10) Ee, boitshwaro bja rena bjo bobotse bo ka dira gore ba bangwe ba bone botse bja tsela ya rena ya borapedi, bja dira gore ba bo kgahlegele le go feta. Nagana kamoo o ka ikwago ka gona ge mošomigotee le wena a ka amogela therešo ya Beibele ka baka la boitshwaro bja gago bjo bobotse mošomong! Sa bohlokwa kudu le go feta, nagana ka se: Na go na le selo seo se ka thabišago go feta go tseba gore boitshwaro bja gago bjo bobotse bo tagafatša Jehofa e bile bo thabiša pelo ya gagwe?​—Bala Diema 27:11; 1 Petro 2:12.

GO DIRIŠA TEMOGO GE RE KGETHA MOŠOMO

14-16. Ge re lebeletšane le diphetho ka mešomo ya boiphedišo, ke dipotšišo dife tše bohlokwa tše re swanetšego go di hlahloba?

14 Beibele ga e re nee ditaba ka botlalo mabapi le mošomo wa boiphedišo woo o amogelwago le wo o sa amogelwego. Se ga se bolele gore re ka amogela mošomo o mongwe le o mongwe go sa šetšwe gore ke wa go dira eng. Mangwalo a ka re thuša go kgetha mošomo o holago le o lokilego woo o kgahlišago Modimo mola ka nako e swanago re phema go dira mošomo wo o ka se mo thabišego. (Diema 2:6) Ge re lebeletšane le phetho ya gore re tšee mošomo ofe, go na le dipotšišo tše pedi tša motheo tšeo re swanetšego go di ela hloko.

15 Na go šoma ga ka mošomo wo go bolela gore ke thekga tiro yeo e ganetšwago ke Beibele? Lentšu la Modimo le ganetša ka go lebanya bohodu, go bolela maaka le go dira medingwana ya diswantšho. (Ekisodo 20:4; Ditiro 15:29; Baefeso 4:28; Kutollo 21:8) Re tla gana mošomo le ge e le ofe woo o nyakago gore re dire dilo tše bjalo. Go rata ga rena Jehofa go ka se tsoge go re  dumeletše gore re amogele mošomo woo o akaretšago go dira dilo tšeo di tshelago ditaelo tša Modimo.​—Bala 1 Johane 5:3.

16 Na go dira ga rena mošomo wo go tla bontšha gabotse gore re ba le molato wa yona tiro yeo e fošagetšego goba re a e thekga? Nagana ka mohlala wo. Go šoma o le moamogelabaeng ga se phošo ka bogona. Eupša go thwe’ng ge e ba Mokriste a be a ka newa mošomo woo kliniking ya go ntšha dimpa? Go ba gona, mošomo wa gagwe o ka se nyake gore a thuše ka go lebanya ka modiro wa go ntšha dimpa. Lega go le bjalo, na mošomo wa gagwe e ka  se be wa go thekga kliniki yeo mošomo wa yona e lego go ntšha dimpa, e lego mokgwa woo o ganetšanago le Lentšu la Modimo? (Ekisodo 21:22-24) Ka ge re rata Jehofa, ga re nyake go ipona re tswalanywa le mekgwa yeo e sa dumelelanego le Mangwalo.

17. (a) Ke ditaba dife tšeo re swanetšego go di ela hloko ge re dira diphetho tša mabapi le mošomo wa boiphedišo? (Bona  Na ke Amogele Mošomo wo.) (b) Matswalo a rena a ka re thuša bjang go dira diphetho tšeo di kgahlišago Modimo?

17 Dipotšišo tše dintši tšeo re nago le tšona mabapi le mošomo wa boiphedišo di ka rarollwa ke ge re ka hlahloba ka kelohloko dikarabo tša dipotšišo tše pedi tša bohlokwa tšeo di botšišitšwego go dirapa 15 le 16. Go oketša moo, go na le ditaba tše dingwe gape tšeo re swanetšego go di ela hloko ge re dira diphetho tša mabapi le mošomo wa boiphedišo. * Re ka se letele  gore mohlanka yo a botegago le wa temogo a bee melao yeo e tlago go araba boemo bjo bongwe le bjo bongwe bjoo bo ka rotogago. Moo ke gona go nyakegago gore re bontšhe temogo. Go etša ge re ithutile go Kgaolo 2, re swanetše go ruta matswalo a rena le go a tlwaetša ka gore re ithute kamoo re ka dirišago Lentšu la Modimo maphelong a rena a letšatši le letšatši. Ge “matla a [rena] a go hlatha” a tlwaeditšwe “ka go a diriša,” gona matswalo a rena a ka re thuša go dira diphetho tšeo di kgahlišago Modimo gomme a re thuša gore re dule re le leratong la gagwe.​—Baheberu 5:14.

GO DULA RE NA LE PONO E LEKALEKANEGO KA MOŠOMO

18. Ke ka baka la’ng go se bonolo go dula re na le pono e lekalekanego ka ditaba tša moya?

18 Go dula re na le pono e lekalekanego ka ditaba tša moya ga go bonolo mo “mehleng [ye] ya bofelo” yeo e nago le “dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona.” (2 Timotheo 3:1) Go hwetša mošomo gomme wa dula o le go wona e ka ba tlhohlo e kgolo. Ka ge re le Bakriste ba therešo, re lemoga bohlokwa bja go šoma ka thata gore re fepe malapa a rena. Eupša ge e ba re sa hlokomele, kgateletšo e lego gona mošomong goba tsela e fetelago ya lefase ya go nagana ya go rata dilo tše di bonagalago e ka šitiša go phegelela ga rena ditaba tša moya. (1 Timotheo 6:9, 10) Anke re boneng kamoo re ka dulago re bontšha tekatekano, re kgonthišetša “dilo tše bohlokwa kudu.”​—Bafilipi 1:10.

19. Ke ka baka la’ng re swanetše go bota Jehofa ka mo go feletšego, gomme seo se re thuša gore re pheme’ng?

19 Bota Jehofa ka mo go feletšego. (Bala Diema 3:5, 6) Na ga a swanelwe ke gore re mmote ka tsela yeo? Ge e le gabotse, o a re hlokomela. (1 Petro 5:7) O tseba dinyakwa tša rena go feta kamoo rena re di tsebago ka gona, gomme a ka se palelwe ke go re thuša. (Psalme 37:25) Ka gona re dira gabotse gore re theetše ge Lentšu la gagwe le re gopotša gore: “Tsela ya lena ya bophelo a e se be ya go rata tšhelete, ge le dutše le kgotsofetše ka dilo tše di lego gona. Gobane Modimo o itše: ‘Le ka mohla nka se  ke ka go tlogela le ge e le go go lahla.’” (Baheberu 13:5) Bontši bja badiredi ba nako e tletšego ba ka hlatsela taba ya gore Modimo o kgona go nea dinyakwa tša bophelo. Ge e ba re dumela ka mo go feletšego gore Jehofa o tla re hlokomela, re tla phema go tshwenyega ka mo go feteletšego ka go fepa malapa a rena. (Mateo 6:25-32) Re ka se dumelele mošomo wa rena wa boiphedišo go re dira gore re hlokomologe mediro ya moya, e  bjalo ka go bolela ditaba tše dibotse le go ba gona dibokeng.​—Mateo 24:14; Baheberu 10:24, 25.

20. Go boloka leihlo la gago le lokile go bolela’ng, gomme o ka dula bjang o na le pono e bjalo?

20 Boloka leihlo la gago le lokile. (Bala Mateo 6:22, 23) Go ba le leihlo le le lokilego go bolela gore re boloka maphelo a rena a se a raragana. Leihlo la Mokriste leo le lokilego le lebeletše morerong o tee feela​—morero wa go dira thato ya Modimo. Ge e ba leihlo la rena le tsepeletše mo go swanetšego, re ka se itshwenye ka go kitimiša mešomo e lefago tšheletše e ntši e bile re tla phema go phela maphelo a maemo. Le gona re ka se ikhwetše re nweletše mokgweng wa bophelo wa go nyaka dilo tša moragorago le tša maemo tšeo barekiši ba dirago gore re ipone eka re a di hloka e le gore re thabe. O ka kgomarela bjang leihlo le le lokilego? Phema go ikimetša ka dikoloto tše di sa nyakegego. O se ke wa tlatša bophelo bja gago ka dithoto tšeo di jago nako e ntši e bile di nyaka gore o dule o di hlokometše. Latela keletšo ya Beibele ya gore o kgotsofalele “dijo le diaparo.” (1 Timotheo 6:8) Katanela go nolofatša bophelo bja gago ka mo go ka kgonegago ka gona.

21. Ke ka baka la’ng re swanetše go tseba dilo tše di tlago pele maphelong a rena, gomme dilo tšeo e swanetše go ba dife?

21 Ipeele dipakane tša moya gomme o di kgomarele. Ka ge re ka se kgone go dira dilo ka moka mo bophelong, re swanetše go tseba dilo tšeo di tlago pele. Ge e ba go se bjalo, gona dilo tšeo e sego tša bohlokwa di ka ja nako ya rena e bohlokwa, tša tšeela dilo tša bohlokwa bjo bogolo sebaka. Ke’ng seo se swanetšego go tla pele bophelong bja rena? Selo seo se tlago pele maphelong a batho ba bantši mo lefaseng ke go phegelela thuto e phagamego e le gore ba be le mešomo ya maemo mo tshepedišong ye. Lega go le bjalo, Jesu o kgothaleditše balatedi ba gagwe gore ba ‘tšwele pele ba tsoma Mmušo pele le toko ya gagwe.’ (Mateo 6:33) Ee, ka ge re le Bakriste ba therešo, re bea Mmušo wa Modimo pele maphelong a rena. Tsela ya rena ya bophelo​—dikgetho tšeo re di dirago, dipakane tšeo re ipeelago tšona le mediro yeo re e phegelelago—​di swanetše go bontšha gore dikgahlego tša Mmušo le thato ya Modimo ke tša  bohlokwa kudu go rena go feta dilo tša nama gotee le mešomo ya rena.

GO ŠOMA KA THATA BODIREDING

Re ka bontšha gore re rata Jehofa ka go dira gore modiro wa boboledi o tle pele maphelong a rena

22, 23. (a) Modiro o mogolo wa Bakriste ba therešo ke ofe, gomme re ka bontšha bjang gore modiro woo ke wa bohlokwa go rena? (Bona  “Phetho ya ka e Dirile Gore ke Feleletse ke Phela ka Lethabo le Kgotsofalo”.) (b) O ikemišeditše go dira’ng ka mošomo wa boiphedišo?

22 Ka ge re tseba gore re phela mafelelong a mehla ya bofelo, re šetša kudu modiro o mogolo wa Bakriste ba therešo​—modiro wa boboledi le go dira barutiwa. (Mateo 24:14; 28:19, 20) Ka go swana le Mohlala wa rena e lego Jesu, re nyaka go swarega kudu ka modiro wo wa go phološa maphelo. Re ka bontšha bjang gore modiro wo ke wa bohlokwa go rena? Bontši bja batho ba Modimo ba fetša nako e ntši ba dira modiro wa boboledi ka pelo ka moka e le bagoeledi ba phuthego. Ba bangwe ba rulagantše maemo a bona gore ba hlankele e le babulamadibogo goba baromiwa. Ka ge batswadi ba bantši ba lemoga bohlokwa bja go ba le dipakane tša moya, ba kgothaleditše bana ba bona gore ba phegelele tirelo ya nako e tletšego. Na bagoeledi ba fišegago ba Mmušo ba thabela tše botse tša boitapišo bja bona bodireding? Ba tloga ba di thabela! Go hlankela Jehofa ka moya ka moka ke tsela e kgonthišeditšwego ya go phela ka lethabo, kgotsofalo le go hwetša ditšhegofatšo tše dintšintši.​—Bala Diema 10:22.

23 Bontši bja rena re swanelwa ke go fetša diiri tše ditelele mešomong ya rena ya boiphedišo e le gore re fepe malapa a rena. Gopolang gore Jehofa o nyaka gore re thabele tše botse tša boitapišo bja rena. Ka go dira gore boemo bja rena bja kgopolo le ditiro tša rena di dumelelane le pono ya gagwe le melao ya gagwe ya motheo, re ka kgotsofatšwa ke mošomo wa rena. Lega go le bjalo, anke re ikemišetšeng gore le ka mohla re se dumelele mešomo ya rena ya boiphedišo gore e re šitiše go dira modiro wa rena o mogolo​—modiro wa go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Ka go dira gore modiro wo e be wona o tlago pele maphelong a rena, re bontšha gore re rata Jehofa gomme ka go re’alo re dula re le leratong la gagwe.

^ par. 6 Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “mmetli” go bolelwa gore ke “lentšu leo ka kakaretšo le šupago go motho yo a šomago ka kota, go sa šetšwe gore o be a aga nywako goba a dira diphahlo goba selo le ge e le sefe seo se bego se dirwa ka kota.”

^ par. 17 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego ka ditaba tšeo re swanetšego go di ela hloko ka mošomo wa boiphedišo, bona Morokami wa April 15, 1999, matlakala 28-30, le wa January 1, 1983, letlakala 28 (Morokami [wa Seisemane] wa July 15, 1982, letlakala 26).