Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

“Le Duleng Leratong la Modimo”

 KGAOLO 6

Kamoo o ka Kgethago Boithabišo bjo bo Lokilego

Kamoo o ka Kgethago Boithabišo bjo bo Lokilego

“Dirang Dilo Tšohle Gore le Tagafatše Modimo.”​—1 BAKORINTHE 10:31.

1, 2. Ke kgetho efe yeo re swanetšego go e dira ka boithabišo?

NAGANA o le kgauswi le go ja seenywa se se rothišago mare eupša o lemoga gore karolo e nngwe ya sona e bodile. O be o tla dira’ng? O ka ja seenywa seo ka moka, go akaretša le karolo e bodilego; goba o ka lahla seenywa seo ka moka, go akaretša le karolo yeo e bodilego; goba o ka ripa karolo yeo e bodilego ya seenywa seo gomme wa ja yeo e lego gabotse. O be o tla kgetha go dira’ng?

2 Ka tsela e itšego, boithabišo bo swana le seenywa seo. Ka dinako tše dingwe o nyaka go ithabiša ka tsela e itšego, eupša o lemoga gore bontši bja boithabišo bjo bo lego gona lehono bo gobogile, gaešita le go ba bjo bo bodilego. Ka gona, o tla dira’ng? Ba bangwe ba ka kgotlelela dilo tše mpe gomme ba metša selo le ge e le sefe seo lefase le le ba neago sona. Ba bangwe ba ka phema boithabišo ka moka e le gore ba kgonthišetše gore ba ka se ipee kotsing ya go kgongwa ke selo le ge e le sefe se kotsi. Ba bangwe bona ba ka phema ka kelohloko boithabišo bjo kotsi eupša ka dinako tše dingwe ba thabela boithabišo bjo bo lokilego ka tsela e itšego. Ke kgetho efe yeo o swanetšego go e dira gore o dule o le leratong la Modimo?

3. Ke’ng seo re tlago go se ahlaahla ga bjale?

3 Bontši bja rena re be re ka kgetha boemo bja boraro bjo go boletšwego ka bjona ka mo godimo. Re lemoga gore re hloka boithabišo eupša re nyaka gore e be feela bjo bo hlwekilego boitshwarong. Ka gona, re swanetše go bona kamoo re ka tsebago ka gona bjoo bo lokilego le bjo bo sa lokago.  Eupša sa pele anke re ahlaahleng kamoo kgetho ya rena ya boithabišo e ka kgomago borapedi bja rena go Jehofa.

“DIRANG DILO TŠOHLE GORE LE TAGAFATŠE MODIMO”

4. Boineelo bja rena bo swanetše go kgoma bjang kgetho ya rena ya boithabišo?

4 Morago kua Hlatse e nngwe yeo e tšofetšego yeo e kolobeditšwego ka 1946 e boletše gore: “Ka mehla ke be ke kgonthišetša gore ke ba gona polelong e nngwe le e nngwe ya kolobetšo le go theetša ka kelohloko, bjalo ka ge eka go be go kolobetšwa nna.” Ka baka la’ng? O hlalositše gore: “Go dula ke naganne gabotse ka boineelo bja ka e bile mogato o bohlokwa wa go dula ke botega.” Ga go pelaelo gore le wena o tla dumelelana le mantšu ao. Go ikgopotša ga gago gore o holofeditše Jehofa gore o tla diriša bophelo bja gago ka moka go mo hlankela, go go tutueletša gore o kgotlelele. (Bala Mmoledi 5:4.) Ge e le gabotse, go naganišiša ka boineelo bja gago go ka se kgome feela tsela yeo o lebelelago bodiredi bja Bokriste ka yona, eupša go tla kgoma le dibopego tše dingwe ka moka tša bophelo bja gago—go akaretša le boithabišo. Moapostola Paulo o ile a gatelela therešo yeo ge a be a ngwalela Bakriste ba mehleng ya gagwe gore: “Go sa šetšwe gore le a ja, le a nwa goba le dira selo le ge e le sefe se sengwe, dirang dilo tšohle gore le tagafatše Modimo.”​—1 Bakorinthe 10:31.

5. Lefitiko 22:18-20 e re thuša bjang go bona temošo e sa lebanyago yeo e lego go Baroma 12:1?

 5 Selo se sengwe le se sengwe seo o se dirago bophelong se tswalana le borapedi bja gago go Jehofa. Lengwalong la gagwe leo le yago go Baroma, Paulo o ile a diriša polelwana e nngwe e matla gore a gatelele therešo ye go badumedigotee le yena. O ile a ba kgothaletša gore: “Le neele mebele ya lena e le sehlabelo se se phelago, se sekgethwa, se se amogelegago go Modimo, tirelo e kgethwa ka matla a lena a tlhaologanyo.” (Baroma 12:1) Mmele wa gago o akaretša monagano wa gago, pelo ya gago le matla a gago. Dilo tše ka moka o di dirišetša go hlankela Modimo. (Mareka 12:30) Paulo o bolela gore tirelo e bjalo ya moya ka moka ke sehlabelo. Lentšu leo le na le temošo e sa lebanyago. Ka tlase ga Molao wa Moshe, sehlabelo seo se bego se na le bosodi se be se sa amogelwe ke Modimo. (Lefitiko 22:18-20) Ka mo go swanago, ge e ba sehlabelo sa Mokriste se solega ka tsela le ge e le efe, gona Modimo a ka se se amogele. Eupša seo se ka kgonega bjang?

6, 7. Mokriste a ka šilafatša bjang mmele wa gagwe, gomme mafelelo a seo e ka ba afe?

6 Paulo o eleditše Bakriste ba kua Roma gore: “Le se ke la tšwela pele le gafela ditho tša lena [“ditho tša mmele wa lena,” New International Version] sebeng.” Le gona Paulo o ile a ba botša gore ba “[bolaye] ditlwaelo tša mmele.” (Baroma 6:12-14; 8:13) Pejana lengwalong la gagwe, o be a ile a nea mehlala ya “ditlwaelo [tšeo] tša mmele.” Re bala ka batho ba nago le sebe gore: “Molomo wa bona o tletše maroga.” “Dinao tša bona di kganyelela go tšholla madi.” “Go boifa Modimo ga go gona pele ga mahlo a bona.” (Baroma 3:13-18) Mokriste o tla šilafatša mmele wa gagwe ge e ba a diriša “ditho” tša mmele wa gagwe go tlwaela go dira dilo tše bjalo tša sebe. Ka mohlala, ge e ba Mokriste lehono a bogela ka boomo dilo tše mpe tše bjalo ka diswantšho tše di kgothaletšago bootswa goba a bogela bošoro, gona o “gafela [mahlo a gagwe] sebeng” gomme ka go re’alo o šilafatša mmele wa gagwe ka moka. Borapedi le ge e le bofe bjo a bo dirago bo fetoga  sehlabelo seo e se sa hlwago e le se sekgethwa e bile ga se sa amogelwa ke Modimo. (Doiteronomio 15:21; 1 Petro 1:14-16; 2 Petro 3:11) Ruri o tla ba a wetšwe ke kotsi e kgolo ka baka la go kgetha ga gagwe boithabišo bjo bo sa lokago!

7 Go molaleng gore kgetho ya Mokriste ya boithabišo e ba le mafelelo a magolo. Ka gona, re nyaka go kgetha boithabišo bjo bo tlago go kaonefatša sehlabelo sa rena se se yago go Modimo, e sego bjoo bo tlago go se šilafatša. Anke ga bjale re ahlaahleng kamoo re ka tsebago se se lokilego le seo se sa lokago.

“HLASWANG SE KGOPO”

8, 9. (a) Boithabišo bo ka arolwa bjang ka dikarolo tše pedi? (b) Ke mehuta efe ya boithabišo yeo re e ganago, gomme ka baka la’ng?

8 Ka kakaretšo, boithabišo bo ka arolwa ka dikarolo tše pedi. Karolo e nngwe e akaretša boithabišo bjoo Bakriste ba bo phemago ka mo go feletšego; e nngwe e akaretša boithabišo bjoo Bakriste ba bangwe ba ka bo thabelago eupša Bakriste ba bangwe ba ka no se bo thabelego. Anke re thomeng ka go ahlaahla karolo ya pele—boithabišo bjoo Bakriste ba bo phemago.

9 Go etša ge go bontšhitšwe go Kgaolo 1, mehuta e mengwe ya boithabišo e bonagatša mediro yeo Beibele e e ganetšago ka go lebanya. Ka mohlala, nagana ka mekero ya Web gotee le difilimi, mananeo a thelebišene le mmino woo o bolelago ka bošoro goba botemona goba o bontšhago diswantšho tše di kgothaletšago bootswa goba mekgwa e šišimišago le e gobogilego. Ka ge dibopego tšeo tše di gobogilego tša boithabišo di kgothaletša mediro yeo e ganetšanago le melao ya motheo ya Beibele goba di roba melao ya Beibele, Bakriste ba therešo ba swanetše go di phema. (Ditiro 15:28, 29; 1 Bakorinthe 6:9, 10; Kutollo 21:8) Ka go gana ga gago boithabišo bjo bjalo bjo bo sa lokago, o bontšha Jehofa gore o tloga o ‘hlaswa se kgopo’ e bile o dula o “furalela se sebe.” Ka tsela yeo, o na le ‘tumelo e se nago boikaketši.’​—Baroma 12:9; Psalme 34:14; 1 Timotheo 1:5.

10. Ke tsela efe ya go nagana ka boithabišo yeo e lego kotsi, gomme ka baka la’ng?

 10 Lega go le bjalo, ba bangwe ba ka nagana gore go bogela boithabišo bjo bo bontšhago phaa boitshwaro bjo bo gobogilego ga go kotsi. Ba bolela gore: ‘Nka fo e bogela difiliming goba thelebišeneng, eupša nna nka se tsoge ke dirile selo sa mohuta woo.’ Polelo e bjalo e a lahletša e bile e kotsi. (Bala Jeremia 17:9) Ge e ba re ithabiša ka go bogela seo Jehofa a se ganago, na ruri re ‘hlaswa se kgopo’? Go dula re bogela, re bala goba go theetša seo se bolelago ka boitshwaro bjo bobe go tla retetša maikwelo a rena. (Psalme 119:70; 1 Timotheo 4:1, 2) Mokgwa o bjalo o ka kgoma seo re se dirago goba pono ya rena ka boitshwaro bjo bobe bja batho ba bangwe.

11. Bagalatia 6:7 e itlhatsetše bjang e le ya therešo tabeng ya boithabišo?

11 Ge e le gabotse seo se diregile. Bakriste ba bangwe ba ile ba itshwara ka tsela e gobogilego ka ge ba ile ba tutuetšwa ke boithabišo bjoo ba bego ba tlwaetše go bo bogela. Ba ithutile gabohloko gore “seo motho a se bjalago, ke sona seo a tlago go se buna.” (Bagalatia 6:7) Eupša bohloko bjoo bo ka phengwa. Ge e ba o bjala ka kelohloko monaganong wa gago seo se hlwekilego, o tla buna dienywa tše botse ka lethabo bophelong bja gago.​—Bona lepokisi le rego:  “Ke Swanetše go Kgetha Boithabišo Bofe?”.

DIPHETHO TŠA MOTHO TŠEO DI THEILWEGO MELAONG YA MOTHEO YA BEIBELE

12. Bagalatia 6:5 e tswalana bjang le boithabišo, gomme ke tlhahlo efe yeo re nago le yona ge re itirela diphetho?

12 Anke ga bjale re ahlaahleng karolo ya bobedi—boithabišo bjo bo nago le dilo tšeo di sa ganetšwego ka go lebanya ka Lentšung la Modimo goba tšeo le sa di kgothaletšego ka go lebanya. Ge go kgethwa boithabišo bjo bjalo, Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itirela phetho ya gore ke sefe seo se lokilego. (Bala Bagalatia 6:5) Lega go le bjalo, ge re lebeletšane le kgetho ye, ga se gore ga re na tlhahlo. Beibele e na le melao ya motheo, goba ditherešo tša motheo, tšeo  di re thušago gore re hlathe tsela yeo Jehofa a naganago ka yona. Ka go ela hloko melao yeo ya motheo, re tla kgona go hlatha “seo thato ya Jehofa e lego sona” dilong ka moka, go akaretša le go kgetheng ga rena boithabišo.​—Baefeso 5:17.

13. Ke’ng seo se ka re tutueletšago go phema boithabišo bjo bo ka nyamišago Jehofa?

13 Go a kwagala gore ga se Bakriste ka moka bao ba hlathago, goba go lemoga ditaba tša boitshwaro ka tekanyo e swanago. (Bafilipi 1:9) Go oketša moo, Bakriste ba lemoga gore mo tabeng ya boithabišo, batho ba rata dilo tše di sa swanego.  Ka gona, ga se gwa letelwa gore Bakriste ka moka ba tla dira diphetho tše di swanago tlwaa. Lega go le bjalo, ge re dutše re dumelela melao ya motheo ya Modimo gore e tutuetše menagano ya rena le dipelo tša rena, ke moo re tlago go fagahlela go phema mohuta le ge e le ofe wa boithabišo woo o ka nyamišago Jehofa.​—Psalme 119:11, 129; 1 Petro 2:16.

14. (a) Ke taba efe yeo re swanetšego go e hlokomela ge re kgetha boithabišo? (b) Re ka etiša bjang pele dikgahlego tša Mmušo maphelong a rena?

14 Go na le taba e nngwe e bohlokwa yeo o swanetšego go e hlokomela ge o kgetha boithabišo, e lego nako ya gago. Le ge seo o ithabišago ka sona se utolla gore o amogela eng, nako yeo o e fetšago o se thabela e utolla gore ke sefe seo se lego bohlokwa go wena. Go ba gona, selo se bohlokwa kudu go Bakriste ke dilo tša moya. (Bala Mateo 6:33) Ka gona, ke’ng seo o ka se dirago go kgonthišetša gore dikgahlego tša Mmušo e dula e le tšona di tlago pele bophelong bja gago? Moapostola Paulo o itše: “Dulang le phakgametše gore kamoo le sepelago ka gona ga se bjalo ka batho ba ba sa hlalefago eupša ke bjalo ka ba bohlale, le diriše nako ya lena ka bohlale.” (Baefeso 5:15, 16) Ruri go ipeela mellwane ya gore ke nako e kae yeo o e beelago ka thoko gore o ithabiše go tla go thuša gore o be le nako e nyakegago ya “dilo tše bohlokwa kudu”​—e lego dilo tšeo di dirago gore o phele gabotse moyeng.​—Bafilipi 1:10.

15. Ke ka baka la’ng e le gabohlale gore o se ipee kotsing ge o kgetha boithabišo?

15 Le gona ke gabohlale gore o se ipee kotsing ge o kgetha boithabišo. Seo se ra go re’ng? Anke o ele hloko gape mohlala wola wa seenywa. Gore o pheme gore o je karolo e bodilego o sa ikemišetša, ga o ripe feela moo go bodilego eupša o ripa le karolo e nngwe yeo e sa bolago yeo e lego kgauswi le yona. Ka mo go swanago, ke gabohlale gore o se ipee kotsing ge o kgetha boithabišo. Mokriste yo bohlale ga a pheme feela boithabišo bjoo bo tshelago melao ya motheo ya Beibele ka go lebanya eupša o phema le bjoo bo belaetšago goba bjoo go bonagalago bo akaretša dilo tšeo di ka mo gobatšago  moyeng. (Diema 4:25-27) Go latela ga gago kgauswi keletšo ya Lentšu la Modimo go tla go thuša gore o dire sona seo.

“DILO LE GE E LE DIFE TŠE DI SEKILEGO”

Go diriša melao ya Modimo ge re kgetha seo re tlago go ithabiša ka sona go re šireletša moyeng

16. (a) Re ka bontšha bjang gore re lebelela boitshwaro ka tsela yeo Jehofa a bo lebelelago ka yona? (b) O ka dira bjang gore go diriša melao ya motheo ya Beibele e be tsela yeo o phelago ka yona?

16 Ge Bakriste ba therešo ba kgetha boithabišo, ba thoma pele ka go nyaka go tseba tsela yeo Jehofa a bo lebelelago ka yona. Beibele e utolla maikwelo a Jehofa le ditekanyetšo tša gagwe. Ka mohlala, Kgoši Solomone o bolela ka dilo tše mmalwa tšeo Jehofa a di hloilego, tše bjalo ka “leleme la maaka le diatla tšeo di tšhollago madi a se nago molato, pelo e logago maanomabe, maoto ao a akgofelago go kitimela bobeng.” (Diema 6:16-19) Tsela yeo Jehofa a lebelelago dilo ka yona e swanetše go kgoma bjang tsela yeo wena o di lebelelago ka yona? Mopsalme o kgothatša ka gore: “Lena bao ba ratago Jehofa, hloyang se sebe.” (Psalme 97:10) Kgetho ya gago tabeng ya boithabišo e swanetše go bontšha gore o tloga o hloile seo Jehofa a se hloilego. (Bagalatia 5:19-21) Le gona gopola gore seo o se dirago ge o le ka sephiring, go feta seo o se dirago pele ga mahlo a batho, se bontšha gabotse gore o motho wa mohuta mang. (Psalme 11:4; 16:8) Ka gona, ge o kganyoga ka pelo ka moka gore dibopegong tšohle tša bophelo bja gago o bonagatše maikwelo a Jehofa ditabeng tša boitshwaro, gona ka mehla o tla dira diphetho tša gago ka go dumelelana le melao ya motheo ya Beibele. Go dira seo e tla ba tsela yeo o phelago ka yona.​—2 Bakorinthe 3:18.

17. Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go di botšiša pele ga ge re kgetha mohuta o itšego wa boithabišo?

 17 Ke’ng se sengwe gape seo o ka se dirago go kgonthišetša gore o dira dilo ka go dumelelana le tsela yeo Jehofa a naganago ka yona ge o kgetha boithabišo? Naganišiša ka potšišo ye: ‘Se se tla nkgoma bjang sa ba sa kgoma boemo bja ka pele ga Modimo?’ Ka mohlala, pele ga ge o dira phetho ya gore o tla bogela filimi efe, ipotšiše gore: ‘Se se lego mo filiming ye se tla kgoma bjang letswalo la ka?’ Anke re boneng gore ke melao efe ya motheo yeo e ka dirišwago mo tabeng yeo.

18, 19. (a) Molao wa motheo woo o hwetšwago go Bafilipi 4:8 o ka re thuša bjang go tseba ge e ba boithabišo bja rena bo lokile? (b) Ke melao efe e mengwe ya motheo yeo e ka go thušago go kgetha boithabišo bjo bobotse? (Bona mongwalo wa ka tlase.)

18 Molao o bohlokwa wa motheo o hwetšwa go Bafilipi 4:8 yeo e rego: “Dilo le ge e le dife tša therešo, dilo le ge e le dife tše di naganišišwago ka šedi, dilo le ge e le dife tše di lokilego, dilo le ge e le dife tše di sekilego, dilo le ge e le dife tše di rategago, dilo le ge e le dife tšeo go bolelwago gabotse ka tšona, dilo le ge e le dife tša bokwala le dilo le ge e le dife tše di tumišegago, tšwelang pele le naganišiša ka dilo tše.” Go ba gona, ke therešo gore mo Paulo o be a sa bolele ka boithabišo, eupša o be a bolela ka tšeo pelo e di naganišišago, e lego tšeo di swanetšego go dikologa dilong tšeo di kgahlišago Modimo. (Psalme 19:14) Lega go le bjalo, mantšu a Paulo a ka dirišwa ka go se lebanye mo tabeng ya boithabišo. Bjang?

19 Ipotšiše gore: ‘Na kgetho ya ka ya difilimi, dipapadi tša khomphutha, mmino goba mehuta e mengwe ya boithabišo di tlatša monagano wa ka ka “dilo le ge e le dife tše di sekilego”?’ Ka mohlala, ge o fetša go bogela filimi, ke diswantšho dife tšeo di šalago di kitima ka monaganong wa gago? Ge e ba di kgahliša, di sekile gomme di lapološa, gona o a tseba gore boithabišo bjoo bo be bo lokile. Eupša ge e ba filimi yeo o bego o e bogetše e dira gore o nagane ka dilo tše di sa sekago, gona go ra gore boithabišo bja gago bo be bo se bja hlweka, e bile bo be bo le kotsi. (Mateo 12:33; Mareka 7:20-23)  Ka baka la’ng? Ka gobane go nagana ka dilo tšeo di sego tša hlweka go šitiša khutšo ya gago ya ka gare, go gobatša letswalo la gago leo le tlwaeditšwego ka Beibele, e bile go ka senya tswalano ya gago le Modimo. (Baefeso 5:5; 1 Timotheo 1:5, 19) Ka ge boithabišo bjo bo bjalo bo ka go gobatša ka tsela yeo, ikemišetše go bo phema. * (Baroma 12:2) E ba bjalo ka mopsalme yo a ilego a rapela Jehofa ka gore: “Tlogediša mahlo a ka go bona se se hlokago mohola.”​—Psalme 119:37.

NYAKA SEO SE HOLAGO BA BANGWE

20, 21. 1 Bakorinthe 10:23, 24 e tswalana bjang le taba ya go kgetha boithabišo bjo bo lokilego?

20 Paulo o boletše molao wa motheo wa Beibele o bohlokwa woo o swanetšego go elwa hloko ditabeng tšeo re swanetšego go itirela diphetho. O boletše gore: “Dilo ka moka di dumeletšwe ke molao; eupša ga se dilo ka moka tšeo di agago. Anke yo mongwe le yo mongwe a tšwele pele a tsoma seo se holago motho yo mongwe, e sego seo se holago yena a nnoši.” (1 Bakorinthe 10:23, 24) Molao woo wa motheo o šoma bjang tabeng ya go kgetha boithabišo bjo bo lokilego? O swanetše go ipotšiša gore: ‘Boithabišo bjo ke bo kgethago bo tla kgoma bjang ba bangwe?’

21 Letswalo la gago le ka ba le go dumelela gore o ithabiše ka tsela e itšego yeo o e lebelelago e “dumeletšwe ke molao,” goba e amogelega. Eupša ge e ba o lemoga gore badumedi ba bangwe bao matswalo a bona a ba ganetšago go thabela sebopego se itšego sa boithabišo ba se belaela, o ka kgetha go tlogela boithabišo bjoo. Ka baka la’ng? Ka gobane ga o nyake go “šitela bana [beno]”—goba gaešita le go “dira sebe go Kriste,” go etša ge Paulo a bolet​še—ka go thatafaletša badumedigotee le wena gore ba botegele Modimo. O tšeela godimo kgothatšo e rego: “Phemang go ba ba kgopišago.” (1 Bakorinthe 8:12; 10:32) Bakriste ba therešo lehono ba theetša  keletšo ye ya Paulo yeo e naganelago batho ba bangwe le e bohlale ka gore ba pheme boithabišo bjo bo ka bago bo “dumeletšwe ke molao” eupša e se bjo bo “agago.”​—Baroma 14:1; 15:1.

22. Ke ka baka la’ng Bakriste ba amogela go se swane ga dipono ditabeng tšeo motho a ka itirelago phetho ka boyena?

22 Lega go le bjalo, go sa na le taba e nngwe gape mo tabeng ye ya go nyaka sa go hola ba bangwe. Mokriste yo letswalo la gagwe le sa mo dumelelego go ithabiša ka tsela e itšego a se ke a gapeletša gore bohle ka phuthegong ya Bokriste ba latele pono ya gagwe e lekaneditšwego ka seo e lego boithabišo bjo bo swanetšego. Ge e ba a be a tla dira seo, o be a tla swana le mootledi yo a otlelago tseleng ya lephefo yoo a gapeletšago gore baotledi ba bangwe ka moka bao ba lego tseleng yeo ba kitime ka lebelo leo le ratwago ke yena. Seo e be e tla ba go bontšha go hloka tekatekano. Ka go bontšha lerato la Bokriste, motho yo letswalo la gagwe le sa mo dumelelego go dira dilo tše itšego o swanetše go hlompha badumedigotee le yena bao dipono tša bona ka boithabišo di sa swanego le ya gagwe eupša ba sa dutše ba le ka mellwaneng ya melao ya motheo ya Bokriste. Ka tsela yeo, o dira gore “go lekalekana ga [gagwe] go tsebje bathong bohle.”​—Bafilipi 4:5; Mmoledi 7:16.

23. O ka kgonthišetša bjang gore o kgetha boithabišo bjo bo lokilego?

23 Ka boripana, o ka kgonthišetša bjang gore o kgetha boithabišo bjo bo lokilego? Gana boithabišo le ge e le bofe bjoo bo bontšhago phaa mediro e šišimišago le e gobogilego yeo Lentšu la Modimo le e ganago ka go lebanya. Latela melao ya motheo ya Beibele yeo e ka dirišwago go mehuta ya boithabišo yeo go sa bolelwago ka yona ka go lebanya ka Beibeleng. Phema boithabišo bjo bo gobatšago letswalo la gago, e bile o ikemišetše go tlogela mehuta ya boithabišo yeo e ka kgopišago bao matswalo a bona a sa ba dumelelego go bo thabela, kudukudu bao e lego badumedigotee le wena. Anke phetho ya gago ya go dira seo e tagafatše Modimo gomme e dire gore wena le lapa la gago le dule le le leratong la gagwe.

^ par. 19 Melao e mengwe ya motheo yeo e šomago tabeng ya boithabišo e hwetšwa go Diema 3:31; 13:20; Baefeso 5:3, 4; le Bakolose 3:5, 8, 20.

Ithute ka mo go Oketšegilego

MOROKAMI—KGATIŠO E ITHUTWAGO

Le Hlokomeleng Mohuta wa Batho Bao le Swanetšego go ba Bona

Sathane ga a nyake gore re amogelwe ke Modimo. Re ka šireletša bjang tswalano ya rena le Jehofa?

MOROKAMI—KGATIŠO E ITHUTWAGO

Šetša Maikemišetšo a Pelo

Ka dinako tše dingwe pelo ya rena e ka lokafatša tsela e fošagetšego. Ke eng seo se ka re thušago go tseba seo ruri se lego ka dipelong tša rena?