Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

“Le Duleng Leratong la Modimo”

 LEMETLETŠO

Go Dumediša Folaga, go Bouta, le Tirelo Yeo e Sego ya Bohlabani

Go Dumediša Folaga, go Bouta, le Tirelo Yeo e Sego ya Bohlabani

Go dumediša folaga. Dihlatse tša Jehofa di dumela gore go khunamela folaga goba go e dumediša, gantši ge motho a dira seo ge go opelwa koša ya setšhaba, seo ke seka sa borapedi seo se bontšhago gore phološo ga se ya Modimo eupša ke ya Mmušo goba baetapele ba wona. (Jesaya 43:11; 1 Bakorinthe 10:14; 1 Johane 5:21) Yo mongwe wa baetapele ba bjalo e be e le Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona ya bogologolo. Gore a kgahliše batho ka bogolo bja gagwe le gore yena o fišegela bodumedi, mmuši yo yo matla o ile a hloma seswantšho se segolo gomme a gapeletša balata ba gagwe gore ba se khunamele ge mmino woo o swanago le koša ya setšhaba o bapalwa. Lega go le bjalo, Baheberu ba bararo—Shaderaka, Meshaka le Abedinego—ba ile ba gana go khunamela seswantšho seo, gaešita le ge seo se be se ka feleletša ka lehu.Daniele, kgaolo 3.

Radihistori Carlton Hayes o ngwadile gore mo mehleng ya rena, “folaga ke seka se segolo sa tumelo le selo sa motheo sa borapedi bja botšhaba. Banna ba rola dikefa ge folaga e feta; le gona direti di ngwala direto tša go reta folaga gomme bana ba e opelela dikoša.” O okeditše ka gore botšhaba bo na le “matšatši a bjona a makgethwa,”  a bjalo ka di-4 tša July kua United States, e bile bo na le “bakgethwa le bagale” gotee le “ditempele,” goba dialetare. Moletlong o mongwe wa setšhaba kua Brazil, letona kakaretšo la madira le dumetše ka gore: “Folaga e a hlompšha le go rapelwa . . . go etša ge motho a rapela Naga ya gabo.” The Encyclopedia Americana e kile ya bolela gore: “[Ee,] ka go swana le sefapano, folaga ke e kgethwa.”

Saeklopedia yeo go boletšwego ka yona ka mo godimo e sa tšwa go bolela gore dikopelo tša setšhaba “ke dipontšho tša maikwelo a boratanaga gomme gantši di akaretša kgopelo ya tlhahlo le tšhireletšo ya Modimo bakeng sa batho goba babuši ba bona.” Ka gona, ga se gore bahlanka ba Jehofa ba bontšha go se lekalekane ge ba lebelela meletlo ya boratanaga yeo e akaretšago go dumediša folaga le dikoša tša setšhaba e le dilo tša bodumedi. Ge e le gabotse, puku e bitšwago The American Character ge e bolela ka go gana ga bana ba Dihlatse tša Jehofa go hlompha folaga goba go gana go bolela gore ba ikana go botegela naga dikolong tša U.S. e itše: “Taba ya gore meetlo yeo ya letšatši le letšatši ke ya bodumedi e feleleditše e tiišeditšwe ke Kgorokgolo ya Tsheko melatong e mmalwa.”

Le ge batho ba Jehofa ba sa tšee karolo meletlong yeo ba e lebelelago e se ya Mangwalo, ba tloga ba hlompha tshwanelo ya ba bangwe ya gore ba dire seo. Le gona ba hlompha difolaga tša setšhaba ka go di lebelela e le dika tša setšhaba e bile ba amogela mebušo yeo e hlomilwego ka molao gore ke “balaodi ba bagolo” bao ba hlankelago e le “mohlanka wa Modimo.” (Baroma 13:1-4) Ka gona, Dihlatse tša Jehofa di theetša kgopelo ya gore di rapelele “dikgoši le bohle bao ba lego maemong a godimo.” Lega go le bjalo, pakane ya rena ke gore “re tšwele pele re phela bophelo bja khutšo le boiketlo ka boineelo bjo bo feletšego go Modimo le boitshwaro bjo bo swanelago ka botlalo.”1 Timotheo 2:2.

Go bouta dikgethong tša dipolitiki. Bakriste ba therešo ba hlompha tshwanelo ya batho ba bangwe ya gore ba boute. Ga ba tsenele megwanto ya go lwantšha dikgetho, e bile ba dirišana le balaodi bao ba kgethilwego. Lega go le bjalo, ba dula ba kgomaretše boemagare ge go tliwa ditabeng tša dipolitiki tša ditšhaba. (Mateo 22:21; 1 Petro 3:16) Ke’ng seo Mokriste a swanetšego go se dira dinageng tšeo batho ba gona ba gapeletšwago go bouta goba ge ba le maemong ao batho bao ba sa yego mafelong a go boutela ba  lwantšhwago? Ka go gopola gore Shaderaka, Meshaka le Abedinego ba ile ba ba ba fihla molaleng wa Dura, Mokriste ge a le maemong a swanago le ao a ka fo phetha ka go ya lefelong la go bouta ge e ba letswalo la gagwe le mo dumelela. Lega go le bjalo, o tla ba šedi gore a se ke a lahla boemagare bja gagwe. O swanetše go ela hloko melao e latelago e tshelelago ya motheo:

  1. Balatedi ba Jesu ‘ga se karolo ya lefase.’Johane 15:19.

  2. Bakriste ke baemedi ba Kriste le Mmušo wa gagwe.Johane 18:36; 2 Bakorinthe 5:20.

  3. Phuthego ya Bokriste e boteeng tumelong, gomme ditho tša yona di tlemagantšwe ka lerato leo le swanago le la Kriste.1 Bakorinthe 1:10; Bakolose 3:14.

  4. Bao ba kgethago moetapele yo a itšego ba ikarabela go swana le yena go tšeo a di dirago.—Ela hloko melao ya motheo yeo e hwetšwago mantšung a begilwego go 1 Samuele 8:5, 10-18 le 1 Timotheo 5:22.

  5. Jehofa o ile a lebelela kganyogo ya Isiraele ya gore e be le mmuši wa motho e le seka sa gore ba Mo lahlile.1 Samuele 8:7.

  6. Bakriste ba swanetše go ba le tokologo ya polelo ge ba bolela ka Mmušo wa Modimo le batho bao ba nago le dipono tše di fapafapanego tša dipolitiki.Mateo 24:14; 28:19, 20; Baheberu 10:35.

Tirelo yeo e sego ya bohlabani. Dinageng tše dingwe, Mmušo o nyaka gore bao ba ganago go tsenela tirelo ya bohlabani ba fetše nako e itšego ba dira modiro woo e sego wa tša bohlabani. Ge re lebeletšane le go dira phetho tabeng ye, re swanetše go e rapelela, mohlomongwe re boledišane ka yona le Mokristegotee le rena yo a godilego ka tsebo, ke moka re dire phetho ya rena motheong wa seo re se tsebago gabotse ka taba ye.Diema 2:1-5; Bafilipi 4:5.

Lentšu la Modimo le re botša gore re be “ba kwago mebušo le balaodi, [re] lokele modiro o mongwe le o mongwe o mobotse, . . . [re] be ba lekalekanego.” (Tito 3:1, 2) Re dutše re naganne ka seo, re ka ipotšiša dipotšišo tše di latelago: ‘Na go amogela ga ka modiro wo e sego wa bohlabani go tla dira gore ke lahle boemagare bja Bokriste goba gwa dira gore ke be le karolo bodumeding bja maaka?’ (Mika 4:3, 5; 2 Bakorinthe 6:16, 17) ‘Na go dira ga ka modiro wo go tla nthatafaletša go phethagatša boikarabelo bja ka bja Bokriste goba gwa mpalediša go bo phethagatša?’ (Mateo 28:19, 20;  Baefeso 6:4; Baheberu 10:24, 25) ‘Ka lehlakoreng le lengwe, na go tšea ga ka karolo tirelong e bjalo go tla dira gore ke kgone go katološa mediro ya ka ya moya, mohlomongwe gwa ba gwa nthuša go tsenela tirelo ya nako e tletšego?’Baheberu 6:11, 12.

Ge e ba Mokriste a tšea phetho ka go dumelelana le letswalo la gagwe gore o tla dira tirelo yeo e sego ya bohlabani go e na le gore a ye kgolegong, gona Bakristegotee le yena ba swanetše go hlompha phetho ya gagwe. (Baroma 14:10) Le gona, ge e ba a bona gore a ka se dire tirelo e bjalo, rena ba bangwe re swanetše gore re hlomphe phetho ya gagwe.1 Bakorinthe 10:29; 2 Bakorinthe 1:24.

 

Ithute ka mo go oketšegilego

Go Thekga ka Potego Mmušo wa Modimo Feela

“Noka” yeo e swantšhetšago go tlaišwa ga Dihlatse tša Jehofa ka baka la go se tšee ga tšona karolo dipolotiking e ile ya metšwa ke mothopo o sa letelwago.