Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Lapa la Gago le ka Thaba

 KAROLO 3

Kamoo le ka Rarollago Mathata

Kamoo le ka Rarollago Mathata

“Ratanang ka lerato le le tseneletšego, gobane lerato le bipa dibe tše dintši.”—1 Petro 4:8

Ge wena le molekane wa gago le thoma bophelo gotee, go tla ba le mathata a fapafapanego. A ka bakwa ke go fapana ga lena ka dikgopolo, maikwelo le kamoo le lebelelago bophelo ka gona. Goba mathata a ka rotošwa ke maemo a sa letelwago goba dilo tše dingwe tša ka ntle ga lenyalo.

Re ka lekega go hlokomologa mathata a rena, eupša Beibele e re eletša gore re lebeletšane le ona. (Mateo 5:23, 24) Le tla hwetša ditharollo tše kaonekaone tša mathata a lena ka go diriša melao ya motheo ya Beibele.

 1 BOLEDIŠANANG KA BOTHATA

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO: Go na le “nako ya go bolela.” (Mmoledi 3:1, 7) Kgonthišetšang gore le fetša nako le bolela ka bothata bja lena. Botša molekane wa gago kamoo o ikwago ka gona le seo o se naganago ka bothata bjoo. Ka mehla o “bolele therešo” le molekane wa gago. (Baefeso 4:25) Le ge o ikwa gore o a befelwa, phema go lwa. Karabo e boleta e ka dira gore go bolela ka selo se bonolo go se ke gwa fetoga ntwa.—Diema 15:4; 26:20.

Gaešita le ge le sa dumelelane, dula o na le lešoko, o sa lebale go bontšha molekane wa gago lerato le tlhompho. (Bakolose 4:6) Lekang go rarolla bothata ka pela ka mo go ka kgonegago, gomme le se ke la kgaotša go boledišana.—Baefeso 4:26.

SEO SE KA DIRWAGO:

  • Beang nako e swanetšego bakeng sa go bolela ka bothata

  • Ge e le nako ya gago ya gore o theetše, phema go tsena molekane wa gago ganong. Le wena o tla hwetša nako ya go bolela

 2 THEETŠA GOMME O KWEŠIŠE

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO: “Le bontšhaneng borutho seng sa lena. Go bontšhaneng kgodišo, etelelang pele.” (Baroma 12:10) Tsela yeo o theetšago ka yona e bohlokwa. Leka go kwešiša pono ya molekane wa gago ka ‘kwelobohloko . . . le ka boikokobetšo.’ (1 Petro 3:8; Jakobo 1:19) O se ke wa itira eka o theeditše. Ge go kgonega, beela ka thoko seo o se dirago gomme o theetše molekane wa gago ka kelohloko, goba o mo kgopele ge e ba le ka boledišana ka taba yeo ka morago. Ge o tšea molekane wa gago e le sebapadigotee e sego mophenkgišani wa gago, o ka se ke wa “akgofela go kgopišega moyeng.”—Mmoledi 7:9.

SEO SE KA DIRWAGO:

  • Tšwela pele o theeditše ka monagano o bulegilego, gaešita le ge seo o se kwago se sa go kgahle

  • Leka go kwešiša seo a lekago go se bolela. Ela hloko boitšhišinyo bja mmele bja molekane wa gago le segalo sa lentšu

3 TŠEANG KGATO

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO: “Boitapišo bja mohuta le ge e le ofe bo a hola, eupša go bolela feela ka molomo go a diitša.” (Diema 14:23) Go dumelelana ka tharollo e botse ga se gwa lekana. Le swanetše go tšea kgato ka seo le dumelelanego ka sona. Se se ka akaretša go šoma ka thata le maiteko a magolo, eupša mafelelong se a putsa. (Diema 10:4) Ge le šoma gotee bjalo ka sehlopha, le tla “hwetša moputso o mobotse” ka baka la boitapišo bja lena.—Mmoledi 4:9.

SEO SE KA DIRWAGO:

  • Dirang phetho ya gore yo mongwe le yo mongwe o tla tšea kgato efe go rarolleng bothata bja lena

  • Nako le nako, hlahlobang tšwelopele ya lena