Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Batamela Kgaufsi le Jehofa

 KGAOLO 2

Na o ka ‘Batamela Kgaufsi le Modimo’ e le ka Kgonthe?

Na o ka ‘Batamela Kgaufsi le Modimo’ e le ka Kgonthe?

1, 2. (a) Ke eng seo se ka kwagalago e le seo se ka se kego sa kgonega go ba bantši, eupša Beibele e re kgonthišetša mabapi le eng? (b) Aborahama o be a neilwe tswalano efe ya kgaufsi, gomme ka baka la’ng?

O BE o tla ikwa bjang ge e ba Mmopi wa legodimo le lefase a be a ka bolela ka wena gore, “Yo ke mogwera wa-ka”? Go ba bantši, seo se ka kwagala e le selo seo se ka se kgonegego. Ge e le gabotse, ke bjang motho feela a ka tsogago e bile mogwera wa Jehofa Modimo? Lega go le bjalo, Beibele e re kgonthišetša gore re ka ba kgaufsi le Modimo e le ka kgonthe.

2 Aborahama wa bogologolo e be e le yo mongwe wa bao ba ilego ba thabela bogwera bjo bo bjalo. Jehofa o ile a bolela ka mopatriareka yoo a re ke “mogwera wa-ka.” (Jesaya 41:8, NW) Ee, Jehofa o be a lebelela Aborahama e le mogwera wa gagwe. Aborahama o ile a newa tswalano yeo ya kgaufsi ka gobane “ó dumetše Modimo.” (Jakobo 2:23) Ka mo go swanago, lehono Jehofa o tsoma dibaka tša go “rata” bao ba mo hlankelago ka lerato. (Doiteronomio 10:15) Lentšu la gagwe le opeletša gore: “Batamêlang Modimo, le Yêna a Le batamêlê.” (Jakobo 4:8) Re hwetša taletšo le kholofetšo mantšung a.

3. Ke taletšo efe yeo Jehofa a e fetišetšago go rena, gomme ke kholofetšo efe yeo e sepedišanago le yona?

3 Jehofa o re laletša gore re batamele kgaufsi le yena. O ikemišeditše e bile o rata go re amogela re le bagwera ba gagwe. Ka nako e swanago, o holofetša gore ge e ba re gata megato ya go batamela kgaufsi le yena, le yena o tla gata mogato o swanago. O tla batamela kgaufsi le rena. Ka go rialo re ka tsena selong seo e tlogago e le sa bohlokwa kudu—“bogwera bja kgaufsi le Jehofa.” * (Psalme 25:14, NW) Lentšu “bogwera” le fetišetša kgopolo  ya polelo ya go ntšhetšana sa mafahleng le mogwera wa pelo-bohloko.

4. O be o ka hlalosa bjang mogwera wa kgaufsi-ufsi, gomme ke ka tsela efe Jehofa a ipontšhago e le mogwera yo bjalo go bao ba batamelago kgaufsi le yena?

4 Na o na le mogwera wa kgaufsi-ufsi yo o ka mo ntšhetšago sa mafahleng? Mogwera yo bjalo ke yo a tshwenyegago ka wena. O a mmota ka gobane a ipontšhitše e le yo a botegago. Lethabo la gago le gola kudu ge o le abelana le yena. Go go theetša ga gagwe ka go go kwela bohloko go hwefola morwalo wa manyami a gago. Gaešita le ge go bonala go se na yo a go kwešišago, yena o a go kwešiša. Ka mo go swanago, ge o batamela kgaufsi le Modimo, o thoma go ba le Mogwera wa kgaufsi-ufsi yo a go lebelelago o le yo bohlokwa e le ka kgonthe, yo a tshwenyegago ka mo go tseneletšego ka wena le yoo a go kwešišago ka mo go tletšego. (Psalme 103:14; 1 Petro 5:7) O mmota ka maikwelo a gago a ka gare-gare, ka gobane o tseba gore o botegela bao ba mmotegelago. (Psalme 18:25) Lega go le bjalo, tokelo ye ya go ba le bogwera bjo bja kgaufsi-ufsi le Modimo re e hwetša feela ka gobane o dirile gore e kgonagale.

Jehofa o Butše Tsela

5. Ke eng seo Jehofa a se dirilego gore re kgone go ba kgaufsi le yena?

5 Ka ntle le gore re thušwe, rena bjalo ka badiradibe re ka se ke ra batamela kgaufsi le Modimo. (Psalme 5:4) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Xomme Modimo, leratô le a re ratilexo ka lôna, ó le bônaxatša ka xe Kriste a re hwêla rè sa le ba-dira-dibe.” (Ba-Roma 5:8) Ee, Jehofa o ile a rulaganyetša gore Jesu a ‘neele bophelo bja gagwe gore e be topollo ya ba bantši.’ (Mateo 20:28) Go ba ga rena le tumelo sehlabelong seo sa topollo go dira gore re kgone go batamela kgaufsi le Modimo. Ka ge Modimo a re “ratile pele,” o re theetše motheo wa go ba le tswalano le yena.—1 Johane 4:19.

6, 7. (a) Re tseba bjang gore Jehofa ga se Modimo yo a iphihlilego le yo a sa tsebjego? (b) Jehofa o ikutolotše ka ditsela dife?

6 Jehofa o gatile mogato o mongwe: O ikutolotše go rena. Segwereng se sengwe le se sengwe, go ba kgaufsi le kgaufsi go thewa go tsebeng motho e le ka kgonthe, go tšeeleng dika le  ditsela tša gagwe godimo. Ka gona ge nkabe Jehofa e be e le Modimo yo a iphihlilego le yo a sa tsebjego, re be re ka se tsoge re bile kgaufsi le yena. Lega go le bjalo, go e na le gore a iphihle, o nyaka gore re mo tsebe. (Jesaya 45:19) Go feta moo, seo a se utollago ka ga gagwe se ka hwetšwa ke bohle, gaešita le ke ba bangwe ba rena bao ba ka bago ba tšewa e le ba tlasana go ya ka maemo a lefase.—Mateo 11:25.

Jehofa o ikutolotše ka mediro ya gagwe ya tlholo le ka Lentšu la gagwe leo le ngwadilwego

7 Jehofa o ikutolotše bjang go rena? Mediro ya gagwe ya tlholo e tsebatša dibopego tše itšego tša semelo sa gagwe—bogolo bja matla a gagwe, go iša ga bohlale bja gagwe le bogolo bja lerato la gagwe. (Ba-Roma 1:20) Eupša go ikutolla ga Jehofa ga go felele ka dilo tšeo a di bopilego. Ka ge Jehofa a dula e le Mofetiši wa Melaetša yo Mogolo, o neile kutollo e ngwadilwego mabapi le yena ka Lentšung la gagwe, Beibele.

Go Boga “Botho bja Jehofa”

8. Ke ka baka la’ng go ka bolelwa gore Beibele ka boyona ke bohlatse bja lerato la Jehofa go rena?

8 Beibele ka boyona ke bohlatse bja lerato la Jehofa go rena. Ka Lentšung la gagwe, o ikutolla ka dipolelo tšeo re kgonago go di kwešiša—e sego bohlatse feela bja gore o a re rata eupša le bja gore o nyaka gore re mo tsebe le go mo rata. Seo re se balago ka pukung ye e bohlokwa se re dira gore re kgone go boga “botho bja Jehofa” gomme se re tutueletša gore re nyake go ba kgaufsi le yena. (Psalme 90:17, PK) Anke re ahla-ahleng tše dingwe tša ditsela tše di thabišago pelo tšeo ka tšona Jehofa a ikutollago ka Lentšung la gagwe.

9. Mehlala e mengwe ya dipolelo tše di lebanyago ka Beibeleng tšeo di hlalosago dika tša Modimo ke efe?

9 Mangwalo a na le dipolelo tše dintši tše di lebanyago tšeo di hlalosago dika tša Modimo. Ela hloko mehlala e mengwe. “Morêna ó rata tša tokô.” (Psalme 37:28) Modimo ke yo “moxolo ka matla.” (Jobo 37:23) “Gobane ke yo botho, go bolela Jehofa.” (Jeremia 3:12, PK) “Ké wa pelo e bohlale.” (Jobo 9:4) Ke “Modimo yo mabobo le kxauxêlô, wa xo se fêlê pelo, wa botho byo boxolo le therešô.” (Ekisodo 34:6) “Wene Morêna O yo botho, O molebaledi.” (Psalme 86:5) Le gona, bjalo ka  ge go boletšwe kgaolong e fetilego, o na le seka se sengwe se segolo kudu: “Modimo ké Yêna leratô.” (1 Johane 4:8) Ge o dutše o naganišiša ka dika tše tše di kgahlišago, na ga o ikwe o gogelwa go Modimo yo yo a sa bapišwego?

Beibele e re thuša go batamela kgaufsi le Jehofa

10, 11. (a) Ke eng seo Jehofa a se akareditšego ka Lentšung la gagwe bakeng sa go re thuša gore re bone semelo sa gagwe gabotse? (b) Ke mohlala ofe wa Beibele wo o re thušago go bona matla a Modimo ao a šomago?

10 Go tlaleletša tabeng ya go re botša gore dika tša gagwe ke dife, Jehofa ka lerato o akareditše ka Lentšung la gagwe mehlala e lebanyago ya kamoo a ilego a bonagatša dika tše. Dipego tše bjalo di thala diswantšho-kgopolo tše di bonagalago gabotse tšeo di re thušago go bona gabotse kudu dibopego tše di fapa-fapanego tša semelo sa gagwe. Ka morago ga moo, seo se re thuša go batamela kgaufsi le yena. Ela hloko mohlala wo.

11 Go bala gore Modimo ke “yo matla a maxolo” ke selo se sengwe gape. (Jesaya 40:26) Eupša go bala mabapi le kamoo a ilego a phološa Isiraele go phatša Lewatle le Lehwibidu gomme ka morago a fepa setšhaba lešokeng lebaka la nywaga e 40, ke se sengwe se se fapanego kudu. O ka bona ka mahlo a kgopolo meetse ao a bilokanago a arogana. O ka bona setšhaba—mohlomongwe palo-moka ya ba 3 000 000—se sepela lebatong le le omilego la lewatle, meetse ao a kgahlilego a eme bjalo ka maboto a magolo ka mahlakoreng ka bobedi. (Ekisodo 14:21; 15:8) O ka bona bohlatse bja tlhokomelo e šireletšago ya Modimo lešokeng. Meetse a ile a ela a e-tšwa lefsikeng. Dijo tše ekego ke dihlakauma tše ditšhweu, di ile tša wela fase. (Ekisodo 16:31; Numeri 20:11) Jehofa mo ga se a utolla feela gore o na le matla eupša o ile a utolla le gore o a diriša legatong la batho ba gagwe. Na ga se mo go kgothatšago go tseba  gore dithapelo tša rena di rotogela go Modimo yo matla yo e lego “sebô sa rena le matla a rena; ké Mohlakodiši, re mo lemoxile dikotsing tše ntši”?—Psalme 46:1.

12. Jehofa o re thuša bjang go ‘mmona’ ka tsela yeo re ka kgonago go e kwešiša?

12 Jehofa, yo e lego moya, o dirile mo gontši kudu bakeng sa go re thuša gore re mo tsebe. Bjalo ka batho re na le moo re felelago gona ka go bona gomme ka baka leo ga re kgone go bona lefelong la moya. Ge nkabe Modimo a itlhalose go rena ka tsela ya moya, go be go tla swana le ge o leka go hlalosetša motho yo mongwe yo a belegwego e le sefofu ponagalo ya gago ka botlalo, bjalo ka mmala wa mahlo a gago goba maronthwana a gago. Go e na le moo, Jehofa ka botho o re thuša go ‘mmona’ ka tsela yeo re kgonago go e kwešiša. Ka dinako tše dingwe, o diriša polelo ya seswantšhetšo, e le ge a itshwantšha le dilo tšeo re di tsebago. O bile o itlhalosa e le yo a nago le dika tše itšego tše di swanago le tša batho. *

13. Ke seswantšho-kgopolo sefe seo Jesaya 40:11 e se thalago, gomme se go kgoma bjang?

13 Ela hloko tlhaloso ka Jehofa yeo e hwetšwago go Jesaya 40:11: “Mohlape wa xaxwe ó tlo o diša byalo ka modiši; dikwanyana ó tlo di xoboka, a di kuke [ka letsogo la gagwe, NW] a di xokaretše.” Jehofa mo o bapišwa le modiši yo a kukago dikwanyana ka “letsogo la gagwe.” Se se bontšha bokgoni bja Modimo bja go šireletša le go thekga batho ba gagwe, gaešita le bao ba hlaselegago gabonolo kudu. Re ka ikwa re šireletšegile ka matsogong a gagwe a matla, ka gobane ge e ba re mmotegela a ka se ke a re lahla le ka mohla. (Ba-Roma 8:38, 39) Modiši yo Mogolo o ‘gokarela’ dikwanyana—e lego polelwana yeo e šupago go mameno ao a lekelelago a seaparo sa ka godimo, ao modiši ka dinako tše dingwe a bego a tsenya kwanyana  e sa tšwago go tswalwa ka gare ga ona. Ka go rialo re kgonthišetšwa gore Jehofa o re tšea re le ba bohlokwa le go re hlokomela ka lerato. E fo ba ga tlhago gore re nyake go ba kgaufsi le yena.

‘Yo Morwa a Ratago go mo Utolla’

14. Ke ka baka la’ng go ka bolelwa gore Jehofa o nea kutollo e tseneletšego kudu ya gagwe ka noši ka Jesu?

14 Ka Lentšu la gagwe, Jehofa o nea kutollo e tseneletšego kudu ka ga yena ka Morwa wa gagwe yo a rategago, Jesu. Ga go motho yo a bego a ka kgona go bonagatša mogopolo le maikwelo tša Modimo kgaufsi kudu goba go Mo hlalosa ka mo go kwalago kudu go feta kamoo Jesu a dirilego ka gona. Go feta moo, Morwa yoo wa leitšibolo o bile gona hleng ga Tatagwe pele ga ge diphedi tše dingwe tša moya le tša nama legohleng di ka bopša. (Ba-Kolose 1:15) Jesu o be a tlwaelane le Jehofa kudu. Ke ka baka leo a bego a ka re: “Xa xo e a hlathaxo Morwa, xe e se Tate; le a hlathaxo Tate, xe e se Morwa, le yo Morwa a rataxo xo mo utollêla.” (Luka 10:22) Ge a be a le lefaseng e le motho, Jesu o ile a utolla Tatagwe ka ditsela tše pedi tša bohlokwa.

15, 16. Ke ka ditsela dife tše pedi Jesu a ilego a utolla Tatagwe?

 15 Ya pele, dithuto tša Jesu di re thuša go tseba Tatagwe. Jesu o hlalositše Jehofa ka ditsela tšeo di re kgomago pelong. Ka mohlala, bakeng sa go hlalosa Modimo wa kgaugelo yo a amogelago badiradibe ba ba itsholago, Jesu o ile a swantšha Jehofa le tate yo a lebalelago yo a kgomegago kudu ge a bona morwa wa gagwe wa lehlaswa yo a boago, moo e lego gore o a mo kitimela gomme a itahlela molaleng wa morwa wa gagwe gomme a mo atla ka lerato. (Luka 15:11-24) Jesu gape o ile a bonagatša Jehofa e le Modimo yo a ‘gogago’ batho ba dipelo tše di lokilego ka gobane a ba rata e le motho ka o tee ka o tee. (Johane 6:44) O bile o tseba le ge thaga e nyenyane e wela fase. Jesu o hlalositše gore: “Se boifeng; Le feta dithaxa è le tše ntši.” (Mateo 10:29, 31) Ka kgonthe re gogelega go Modimo yo bjalo yo a hlokomelago.

16 Ya bobedi, mohlala wa Jesu o re bontšha seo Jehofa a lego sona. Jesu o bonagaditše Tatagwe ka mo go phethagetšego moo a bego a ka re: “E a bonexo Nna ó bone Tate.” (Johane 14:9) Ka gona, ge re bala ka Jesu Diebangeding—maikwelo ao a bego a a bontšha le tsela yeo a bego a dirišana le ba bangwe ka yona—ka kgopolo e itšego re bona seswantšho se se phelago sa Tatagwe. Ga go na kutollo e bonagalago gabotse ya dika tša gagwe e phalago ye, yeo nkabego Jehofa a re file yona. Ka baka la’ng?

17. Hlalosa seo Jehofa a se dirilego bakeng sa go re thuša gore re kwešiše seo a lego sona.

17 Ka mohlala: Akanya o leka go hlalosa seo botho e lego sona. Mo gongwe o ka bo hlalosa ka mantšu. Eupša ge e ba o be o ka šupa motho yo mongwe yo a dirago tiro ya botho gomme wa re, “Yo ke mohlala wa botho,” lentšu “botho” le ba le tlhaloso e oketšegilego gomme go ba bonolo go le kwešiša. Jehofa o dirile selo se se swanago bakeng sa go re thuša go kwešiša seo a lego sona. Go tlaleletša tabeng ya go itlhalosa ka mantšu, o re neile mohlala o phelago wa Morwa wa gagwe. Dika tša Modimo di bonwa di šoma go Jesu. Ka dipego tša Diebangedi tšeo di hlalosago Jesu, Jehofa ge e le gabotse o re:  “Ke sona seo ke lego sona.” Pego e buduletšwego e hlalosa Jesu bjang ge a be a le lefaseng?

18. Jesu o ile a bonagatša bjang dika tša matla, toka le bohlale?

18 Dika tše nne tše dikgolo tša Modimo di ile tša bonagatšwa gabotse go Jesu. O be a e-na le matla a go fenya bolwetši, tlala gaešita le lehu. Lega go le bjalo, ka go se swane le batho ba boithati bao ba dirišago matla a bona gampe, le ka mohla ga se a ka a diriša matla a go dira mehlolo bakeng sa go kweša ba bangwe bohloko e le go itefeletša. (Mateo 4:2-4) O be a rata toka. Pelo ya gagwe e ile ya tlala kgalefo e lokilego ge a be a bona barekiši ba baradia ba hlalefetša batho. (Mateo 21:12, 13) O be a swara badiidi le bao ba nyamilego ka go se bebe sefahlego, a thuša ba bjalo go ‘hweletša meoya ya bona tapologo.’ (Mateo 11:4, 5, 28-30, bapiša le NW.) Go be go e-na le bohlale bjo bo sa bapišwego dithutong tša Jesu, yo e bego e le “e moxolo xo Salomo.” (Mateo 12:42) Eupša Jesu le ka mohla ga se a ka a itira mponeng ka bohlale bja gagwe. Mantšu a gagwe a be a fihlelela dipelo tša batho feela, ka gobane dithuto tša gagwe e be e le tše kwagalago, tše bonolo le tše šomago.

19, 20. (a) Ke bjang Jesu e bego e le mohlala o mogolo wa lerato? (b) Ge re dutše re bala le go naganišiša ka mohlala wa Jesu, ke’ng seo re swanetšego go dula re se gopola?

19 Jesu e be e le mohlala o mogolo wa lerato. Bodireding bja gagwe ka moka, o ile a bontšha lerato ka dibopego tša lona tše dintši, go akaretša le go ipea boemong bja ba bangwe gotee le go kwela bohloko. O be a sa kgone go bogela tlaišego ya ba bangwe ka ntle le gore a ba kwele bohloko. Go kgomega mo go bjalo ga kwelobohloko go be go mo tutuetša leboelela gore a gate mogato. (Mateo 14:14) Gaešita le ge a be a fodiša balwetši le go fepa ba swerwego ke tlala, Jesu o ile a bontšha kwelobohloko ka tsela e bohlokwa kudu. O ile a thuša ba bangwe go tseba, go amogela le go rata therešo ka Mmušo wa Modimo woo o tlago go tlišetša batho ditšhegofatšo tša ka mo go sa felego. (Mareka 6:34; Luka 4:43) Go feta moo, Jesu o ile a bontšha lerato la boikgafo ka go neela bophelo bja gagwe bakeng sa ba bangwe.—Johane 15:13.

 20 Ka gona, ga se mo go makatšago ge batho ba bogolo bja nywaga ka moka le maemo ka moka ba ile ba ikwa ba gogelega go monna yo yoo a nago le lerato le borutho le maikwelo a tseneletšego. (Mareka 10:13-16) Lega go le bjalo, ge re dutše re bala le go naganišiša ka mohlala o phelago wa Jesu, anke ka mehla re duleng re gopola gore go Morwa yo re bona seswantšho se se lego molaleng sa Tatagwe.—Ba-Hebere 1:3.

Thušo ya go Ithuta Bakeng sa go re Thuša

21, 22. Ke eng seo se akaretšwago tabeng ya go tsoma Jehofa, gomme thušo ye ya go ithuta e hupere eng bakeng sa go re thuša boitekong bjo?

21 Ka go ikutolla gabotse gakaakaa ka Lentšung la gagwe, Jehofa o bontšha gabotse gore o nyaka gore re mmatamele. Ka nako e swanago, ga a re gapeletše gore re tsome go ba le tswalano ye e amogelegago le yena. Ke boikarabelo bja rena gore re tsome Jehofa “è sa le lebaka la xo ka mmôna.” (Jesaya 55:6) Go tsoma Jehofa go akaretša go thoma go tseba dika le ditsela tša gagwe bjalo ka ge di utolotšwe ka Beibeleng. Thušo ya go ithuta yeo o e balago ga bjale e rulaganyeditšwe go go thuša boitekong bjo.

22 O tla lemoga gore puku ye e arotšwe ka dikarolo tšeo di sepedišanago le dika tše nne tše dikgolo tša Jehofa: matla, toka, bohlale le lerato. Karolo e nngwe le e nngwe e thoma ka go nea kakaretšo ya seka se sengwe. Dikgaolo tše mmalwa tše di  latelago di ahla-ahla kamoo Jehofa a bonagatšago seka seo ka dibopego tša sona tše di fapa-fapanego. Karolo e nngwe le e nngwe e na le kgaolo yeo e bontšhago kamoo Jesu a ilego a bonagatša seka se sengwe ka gona, gotee le kgaolo yeo e ahla-ahlago kamoo re ka se bonagatšago ka gona maphelong a rena.

23, 24. (a) Hlalosa sebopego se se kgethegilego sa “Dipotšišo Bakeng sa go Naganišiša.” (b) Go naganišiša go re thuša bjang go batamela kgaufsi kudu le Modimo?

23 Go thoma ka kgaolo ye, go na le sebopego se se kgethegilego seo se nago le sehlogo se se rego “Dipotšišo Bakeng sa go Naganišiša.” Ka mohlala, lebelela lepokisi le le lego go letlakala 24. Mangwalo le dipotšišo ga se tša rulaganyetšwa gore e be poeletšo ya kgaolo. Go e na le moo, morero wa tšona ke go go thuša gore o naganišiše ka dibopego tše dingwe tša bohlokwa tša taba ye. O ka diriša bjang sebopego se ka mo go holago? Lebelela le lengwe le le lengwe la mangwalo a bontšhitšwego gomme o bale ditemana ka šedi. Ke moka o naganišiše ka potšišo yeo e sepedišanago le lengwalo le lengwe le le lengwe le le bontšhitšwego. Naganišiša ka dikarabo. Mo gongwe o ka dira nyakišišo e itšego. Ipotšiše dipotšišo tše dingwe tše di tlaleletšago: ‘Tsebišo ye e mpotša’ng ka Jehofa? E kgoma bjang bophelo bja-ka? Nka e diriša bjang go thuša ba bangwe?’

24 Go naganišiša mo go bjalo go ka re thuša go batamela kgaufsi kudu le Jehofa. Ka baka la’ng? Beibele e tswalanya go naganišiša le pelo. (Psalme 19:14) Ge re naganišiša ka pelo e tletšego tebogo seo re ithutago sona ka Modimo, tsebišo e nwelela dipelong tša rena tša seswantšhetšo, moo e kgomago monagano wa rena, ya tutuetša maikwelo a rena gomme mafelelong ya re šušumeletša go tšea kgato. Lerato la rena la go rata Modimo le a gola, gomme lerato leo ka morago le re tutueletša gore re nyake go mo kgahliša e le Mogwera wa rena yo a ratwago kudu. (1 Johane 5:3) Gore re tsene tswalanong e bjalo, re swanetše go tseba dika le ditsela tša Jehofa. Lega go le bjalo, anke re thomeng ka go ahla-ahla sebopego sa semelo sa Modimo seo se neago lebaka le le re gapeletšago la go batamela go yena—bokgethwa bja gagwe.

^ ser. 3 Se se kgahlišago ke gore lentšu la Sehebere leo le fetoletšwego e le “bogwera” le dirišitšwe go Amosi 3:7, yeo e bolelago gore Morena yo a Phagamego Jehofa o utollela bahlanka ba gagwe “thopa” ya gagwe, a ba tsebiša e sa le pele seo a rerago go se dira.

^ ser. 12 Ka mohlala, Beibele e bolela ka sefahlego sa Modimo, mahlo, ditsebe, mašobana a dinko, molomo, matsogo le maoto. (Psalme 18:15 [18:16, PK]; Ps 27:8; 44:3; Jesaya 60:13; Mateo 4:4; 1 Petro 3:12) Dipolelwana tše bjalo tša seswantšhetšo ga se tša swanela go tšewa ka tsela ya kgonthe go fo etša ge re ka se dire bjalo ka dipolelo tšeo di šupago Jehofa e le “Lentswê” goba “kôtsê.”—Doiteronomio 32:4; Psalme 84:11.

Ithute ka mo go oketšegilego

Na Jehofa Ruri o na le Taba le Wena?

Na o thatafalelwa ke go dumela gore Modimo o go tšea o le bohlokwa? Mantšu a Jesu go Johane 6:44 a nea bohlatse bja gore Modimo o na le taba.