Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Batamela Kgaufsi le Jehofa

 KGAOLO 5

Matla a Tlholo—“E a Dirilego Legodimo le Lefase”

Matla a Tlholo—“E a Dirilego Legodimo le Lefase”

1, 2. Letšatši le bonagatša bjang matla a Jehofa a tlholo?

NA O kile wa emela kgaufsi le mollo bošegong bjo bo tonyago? Mohlomongwe o ile wa ikomoša diatla o eme bokgoleng bjo bo lekanego go tloga kgabong gore o thabele borutho bjo bo tšwago moo. Ge o be o ka o batamela kudu, phišo e be e tla ba e sa kgotlelelegego. Ge o be o ka emela kgole kudu, phefšana e tonyago ya bošego e be e tla tsena gomme wa kwa go tonya.

2 Go na le “mollo” wo o ruthetšago letlalo la rena mosegare. Mollo woo o tuka o le bokgoleng bja dikhilomithara tše dimilione tše 150! * Letšatši le swanetše go ba le e-na le matla a magolo gakaakang moo e lego gore o kgona go kwa phišo ya lona le le bokgoleng bjo bokaakaa! Lega go le bjalo, lefase le dikologa sebešo seo go sona go diragalago diphetogo tša diathomo se se boifišago le se se lego bokgoleng bjo bo nepagetšego tlwaa. Ge nkabe le be le dikologela kgaufsi kudu, gona meetse a lefase a be a tlo pšha; ge nkabe le be le dikologela kgole kudu, gona meetse ka moka a be a tlo kgahla. Polanete ya rena e be e ka se be le bophelo ge nkabe lefase le be le ka dikologa ka e nngwe ya ditsela tšeo tše feteletšego. Ka ge mahlasedi a letšatši a nyakega bakeng sa bophelo lefaseng, le ona ke a hlwekilego le a šomago, go se sa bolelwa ka go ba ga ona ao a thabelwago.—Mmoledi 11:7.

Jehofa ke “Mmei wa dietša le letšatši”

3. Letšatši le nea kgonthišetšo ya therešo efe e bohlokwa?

3 Lega go le bjalo, batho ba bantši ga ba na taba le letšatši gaešita le ge maphelo a bona a ithekgile ka lona. Ka go rialo, ba palelwa ke go kwešiša seo letšatši le ka re rutago sona. Beibele e bolela ka Jehofa gore: “Mmei wa dietša le letšatši ké Wêna.” (Psalme 74:16) Ee, letšatši le tlišetša Jehofa kgodišo, yena “E a dirilego legodimo le lefase.” (Psalme 19:1; 146:6, PK) Eupša ke le lengwe la  makoko a legodimong ao a re rutago ka matla a magolo a Jehofa a tlholo. Anke re hlahlobišišeng a mangwe a makoko a, ke moka re lebiše tlhokomelo ya rena lefaseng gotee le bophelong bjo bo tšwelago pele godimo ga lona.

“Llalang le Bônê tša kwa Xodimo”

4, 5. Letšatši ke le matla le le legolo gakaaka’ng, lega go le bjalo le bapišwa bjang le dinaledi tše dingwe?

4 Ka ge mohlomongwe o ka ba o tseba, letšatši la rena ke naledi. Le bonagala le feta dinaledi tše dingwe tšeo re di bonago bošego ka gobane ge le bapetšwa le tšona, lona le kgaufsi kudu. Ke le matla gakaaka’ng? Letšatši le fiša ka tekanyo ya 15 000 000°C bogare-gareng bja lona. Ge o be o ka tšea tekanyo e nyenyane kudu ya bogare bja letšatši gomme wa e bea mo lefaseng, o be o ka se phonyokge go gobatšwa ke mothopo woo o monyenyane wa phišo o eme bokgoleng bja dikhilomithara tše 140! Motsotswaneng o mongwe le o mongwe, letšatši le ntšha matla ao a lekanago le mothuthupo wa dipomo tša nuclear tše dimilione tše makgolo.

5 Letšatši ke le legolo kudu moo e lego gore dipolanete tše lekanago le lefase la rena ka bogolo tše fetago 1 300 000 di ka lekana tlwaa ka gare ga lona. Na letšatši ke naledi ya bogolo bjo bo sa  tlwaelegago? Aowa, ditsebi tša dinaledi di le bitša naletšana e serolwana. Moapostola Paulo o ngwadile gore “dinaledi di phalana ka letaxô.” (1 Ba-Korinthe 15:41) A ka ba a be a sa tsebe kamoo mantšu ao a buduletšwego e lego a therešo ka gona. Go na le naledi e kgolo kudu moo e lego gore ge e be e ka bewa moo go lego letšatši, lefase la rena le be le tla ba ka gare ga yona. Naledi e nngwe e kgolo ge e be e ka bewa moo e be e tla naba go fihla moo polanete ya Saturn e lego gona—gaešita le ge polanete yeo e le kgole kudu le lefase moo e lego gore go tšere sefofa-sebakeng lebaka la nywaga e mene go fihla moo, se sepela ka lebelo le legolo le le fetago la kolo yeo e thuntšhitšwego sethunyeng se matla se se swarwago ka seatla ka makga a 40!

6. Beibele e bontšha bjang gore palo ya dinaledi ke e kgolo go fapana le kamoo motho a e lebelelago ka gona?

6 Selo se se boifišago kudu go feta bogolo bja tšona ke palo ya tšona. Ge e le gabotse, Beibele e bolela gore dinaledi di bonagala  e le tšeo di sa balegego, tšeo go lego thata go di bala go etša “lešabašaba la lewatlê.” (Jeremia 33:22) Polelo ye e bontšha gore go na le dinaledi tše dintši kudu go feta tšeo di ka bonwago ka leihlo la nama. Go feta moo, ge e ba mongwadi wa Beibele yo a etšago Jeremia a ile a lebelela godimo leratadimeng la bošego gomme a lekile go bala dinaledi tšeo di bonagalago, a ka ba a ile a bala feela tše dikete tše tharo goba ka godimo ga moo, ka gobane ke palo yeo leihlo la motho la nama le ka e balago bošegong bjo bo apogilego. Palo yeo e ka lekanywa le palo ya dithorwana tša mobu tšeo di tletšego seatla. Lega go le bjalo, go bolela therešo, palo ya dinaledi ke yeo e makatšago go etša lešabašaba la lewatlê. * Ke mang yo a ka kgonago go bala palo yeo?

“[O] di bitša tšohle ka maina”

7. (a) Molalatladi wa rena wa dinaledi wa Milky Way o na le dinaledi tše e ka bago tše kae, gomme palo yeo ke e kgolo gakaaka’ng? (b) Ke ka baka la’ng e le mo go kwagalago gore ditsebi tša dinaledi di hwetša go le thata go tseba palo ya melalatladi, gomme se se re ruta’ng ka matla a Jehofa a tlholo?

7 Jesaya 40:26 e a araba: “Llalang Le bônê tša kwa xodimo; ké mang e a di hlodilexo, a di nthša byalo ka mohlape wo o badilwexo? a di bitša tšohle ka maina.” Psalme 147:4 e re: “Ó beile palô ya dinaledi.” “Palô ya dinaledi” ke bokae? Yeo ga se potšišo e bonolo. Ditsebi tša dinaledi di akanya gore go na le dinaledi tše fetago dimilione tše dikete tše 100 molalatlading wa rena wa dinaledi wa Milky Way o nnoši. * Eupša molalatladi wa rena ke o mongwe wa melalatladi e mentši, gomme bontši bja yona e nyeuma ka dinaledi tše dintši kudu. Go na le melalatladi e mekae ya dinaledi? Ditsebi tše dingwe tša dinaledi di akanyeditše gore go na le e dimilione tše dikete tše 50. Tše dingwe di badile gore go na le e mentši e lekanago le e dimilione tše dikete tše 125. Ka gona motho ga a kgone  le go kgonthišetša palo ya melalatladi ya dinaledi, go se sa bolelwa ka palo e lebanyago ya dinaledi ka moka tše dimilione tše dikete tšeo e nago le tšona. Lega go le bjalo, Jehofa o tseba palo yeo. Go feta moo, o bitša naledi e nngwe le e nngwe ka leina la yona!

8. (a) O be o ka hlalosa bjang bogolo bja molalatladi wa dinaledi wa Milky Way? (b) Jehofa o laela mesepelo ya dilo tša legodimong ka tsela efe?

8 Poifo ya rena e ka fo gola ge re naganišiša ka bogolo bja melalatladi ya dinaledi. Go akanyeditšwe gore molalatladi wa Milky Way o ela botelele bja nywaga ya seetša e 100 000. Akanya ka seetša se segolo seo se sepelago ka lebelo le legolo la dikhilomithara tše 300 000 ka motsotswana. Go be go tla tšea seetša seo nywaga e 100 000 gore se selaganye molalatladi wa rena wa dinaledi! Le gona melalatladi e mengwe ya dinaledi e feta molalatladi wa rena wa dinaledi ka bogolo kgole kudu. Beibele e bolela gore Jehofa o “ánêxa” magodimo a a magolo bjalo ka ge eka ke lešela feela. (Psalme 104:2) Gape ke yena a laelago mesepelo ya tlholo ye. Go tloga ka lerojana le le lego gare ga dinaledi go ya molalatlading o mogolo-golo, tšohle di sepela go ya ka melao ya tlhago yeo Modimo a e hlomilego le go dira gore e šome. (Jobo 38:31-33) Ka go rialo, bo-rathutamahlale ba swantšhitše mesepelo e nepagetšego ya dilo tša legodimong le mosepelo wa motantsho o kgahlišago! Ka gona, nagana ka Yo a hlodilego dilo tše. Na ga o tšhošwe ke Modimo ka go ba ga gagwe yo a nago le matla a magolo gakaakaa a go hlola?

“E a Dirilexo Lefase ka Matla a Xaxwe”

9, 10. Matla a Jehofa a bonagala bjang mabapi le tsela yeo solar system ya rena, Jupiter, lefase le kgwedi di beilwego ka gona?

9 Matla a Jehofa a tlholo a bonagala legaeng la rena e lego lefase. O beile lefase ka kelohloko kudu legohleng le le legolo. Ditsebi tše dingwe di dumela gore melalatladi e mengwe ya dinaledi e ka bonagala e le yeo e bakago tikologo e sa swarego bophelo gabotse ge e bapetšwa le polanete yeo e nago le bophelo yeo e swanago le ya rena. Karolo e kgolo ya molalatladi wa rena wa dinaledi wa Milky Way go bonagala e be e sa rerelwa gore go be le bophelo go yona. Lefelo la melalatladi ya dinaledi le biloga ka dinaledi. Phišo ya mahlasedi ke e phagamego, gomme go batamelana ga dinaledi ka tsela yeo di nyakago di thulana ke selo se se tlwaelegilego. Dikarolo tša ka ntle tša molalatladi wa dinaledi ga di na dilo tše  dintši tše bohlokwa tšeo di nyakegago bakeng sa bophelo. Solar system ya rena e beilwe ka mo go nepagetšego bogareng bja maemo a bjalo a feteletšego.

10 Lefase le holwa ke sešireletši se se lego kgole fela e le se segolo—polanete ya Jupiter. Ka ge e feta Lefase ka bogolo ka makga a sekete, Jupiter e na le tutuetšo e kgolo kudu ya matla-kgogedi. Mafelelo ke afe? E monya goba e aroša dilo tšeo di sepelago ka lebelo le legolo go phatša sebaka-bakeng. Bo-rathutamahlale ba hwetša gore ge nkabe e be e se ka Jupiter, go wa ga dibetša tše dikgolo tšeo di bethago lefase e be e tla ba mo go šoro ka makga a 10 000 go feta kamoo go lego ka gona mo nakong ye. Kgaufsi le legae la rena, lefase la rena le holwa ke sathalaete e sa tlwaelegago—kgwedi. Go feta go ba ga yona selo se sebotse le “lebone la bošego,” kgwedi e boloka lefase gore le dule le sekame ka tsela e sa šišinyegego. Go sekama moo go nea lefase dihla tša lona tše di sa fetogego le tše di dulago di letetšwe—e lego mohola o mongwe o bohlokwa bakeng sa bophelo mo.

11. Ke bjang lefau-fau la lefase le hlametšwego go dira e le kotse e šireletšago?

11 Matla a Jehofa a tlholo a bonagala karolong e nngwe le e nngwe ya tsela yeo lefase le hlamilwego ka yona. Nagana ka lefau-fau leo le šomago e le kotse e šireletšago. Letšatši le tšweletša mahlasedi a phedišago le a bolayago. Ge mahlasedi a bolayago a hlabela karolong ya ka godimo ya lefau-fau, a dira gore oksitšene e tlwaelegilego e fetoge ozone. Ka morago legapi la ozone leo le tšweletšwago ke seo le monya bogolo bja mahlasedi ao. Ge e le gabotse, polanete ya rena e hlamilwe e e-na le seširo sa yona se se šireletšago!

12. Modikologo wa meetse lefau-faung o bonagatša bjang matla a Jehofa a tlholo?

12 Yeo e fo ba e le karolo e nngwe ya lefau-fau la rena, motswako o raraganego wa dikgase woo o dirilwego gore o swanele go thekga dibopiwa tšeo di phelago mo lefaseng goba kgaufsi le lefase. Gare ga dilo tše di makatšago tša lefau-fau go na le modikologo wa meetse. Ngwageng o mongwe le o mongwe letšatši le hlatloša meetse a ka godimo ga di-cubic kilometer tše 400 000 go tšwa mawatleng a lefase ka tsela ya go a moyafatša. Meetse a bopa maru, ao a akga-akgelwago kgole le kgaufsi ke diphefo tša lefau-faung.  Meetse a ao gabjale a sefilwego le go sekišwa, a nela fase e le pula le lehlwa tšeo di tlatšago methopo ya meetse. Go bjalo ka ge Mmoledi 1:7 e re: “Tšohle dinoka di ya lewatleng, ’me lewatle xa le tlale. Dinoka mo di yaxo, ké mo di tl’o xo fêla di leba xôna.” Ke Jehofa a nnoši yo a bego a ka hlama modikologo o bjalo.

13. Ke bohlatse bofe bja matla a Mmopi a tlholo bjo re bo bonago dimeleng tša lefase le mobung wa lona?

13 Gohle moo re bonago bophelo re bona bohlatse bja matla a Mmopi. Go thoma ka dihlare tše ditelele tša redwood tšeo di lego botelele bjo bo fetago bja meago ya mabato a 30 go fihla ka dimela tše dinyenyane kudu tšeo di nyeumago ka mawatleng gomme di nea bogolo bja oksitšene yeo re e hemago, matla a Jehofa a tlholo a a bonagala. Mobu ka bowona o nyeuma ka diphedi—diboko, mouta le diphedi tše dinyenyane kudu, tšeo ka moka ga tšona di šomišanago ka ditsela tše di raraganego tšeo di thušago dimela go gola. Ke mo go swanetšego ge Beibele e bolela ka mobu e le o nago le matla.—Genesi 4:12, bapiša le NW.

14. Ke matla afe a bonagalago ao a lego gona le ka go athomo e nyenyane kudu?

14 Ka ntle le pelaelo, Jehofa ke yena “E a dirilexo lefase ka matla a xaxwe.” (Jeremia 10:12) Matla a Modimo a bonagala le go dibopša tša gagwe tše dinyenyane kudu. Ka mohlala, diathomo tše dimilione tšeo di bapelanego di ka se ke tša lekana le bokoto bja moriri wa motho. Gaešita le ge athomo e be e ka godišwa go ba go fihlela e lekana le moago wa mabato a 14 ka botelele, nucleus ya yona e be e tla lekana feela le thorwana ya letswai yeo e lego lebatong la bošupa. Lega go le bjalo, nucleus yona yeo e nyenyane kudu-kudu ke mothopo wa matla a magolo ao a tšweletšwago ke go thuthupa ga nuclear!

“Tšohle tše di Bušaxo Môya”

15. Ka go ahla-ahla diphoofolo tše di fapa-fapanego tša naga, ke thuto efe yeo Jehofa a bego a e ruta Jobo?

15 Bohlatse bjo bongwe bjo bo bonagalago bja matla a Jehofa a tlholo bo letše boating bja diphoofolo tše di lego lefaseng. Psalme 148 e lokeletša tše dintši tša dilo tše di tumišago Jehofa, gomme Ps 148 temana 10 e akaretša mantšu a rego “dibata tša naxa le tšohle diphôôfôlô.” Go bontšha lebaka leo ka lona motho a swanetšego go boifa Mmopi, Jehofa o kile a boledišana le Jobo mabapi le  diphoofolo tše bjalo ka tau, pitsi, nare, Behemothe (goba kubu) le Leviathane (yeo go lego molaleng gore ke kwena). Ke ntlha efe yeo e bego e gatelelwa mo? Ge e ba motho a boifišwa ke dibopiwa tše tše matla, tše boifišago le tšeo di sa ruegego, o swanetše go ikwa bjang ka Mmopi wa tšona?—Jobo, dikgaolo 38-41.

16. Ke eng seo se go kgahlago ka tše dingwe tša dinonyana tšeo Jehofa a di hlodilego?

16 Psalme 148:10 e bolela gape ka “’nonyana tša diphêxô.” Anke o nagane ka mehuta-huta ya tšona! Jehofa o ile a botša Jobo ka mpšhe, yeo e ‘nyatšago pitsi le monamedi wa yona.’ Ka kgonthe, nonyana ye ya botelele bja dimithara tše 2,5 e ka ba e sa kgone go fofa, eupša e kgona go kitima ka lebelo la dikhilomithara tše 65 ka iri, e gata dikgato tša dimithara tše 4,5 kgato ka e tee! (Jobo 39:13, 18) Ka lehlakoreng le lengwe, albatross e fetša karolo e kgolo ya bophelo bja yona e le moyeng ka godimo ga mawatle. Ka ge e le sephaphamadi sa tlhago, nonyana ye e na le diphego tša botelele bja dimithara tše tharo. E ka fofa lebaka la diiri e sa khutše ka ntle le go phuphusediša maphego a yona. Ka mo go fapanego, e le ya botelele bja disenthimithara tše hlano feela, hummingbird ya dinose ke nonyana e nyenyane kudu lefaseng. E ka phuphusediša maphego a yona ka makga a fihlago go 80 ka motsotswana! Di-hummingbird tšeo di phadimago bjalo ka mafsika a bohlokwa ao a nago le maphego, di kgona go akalala bjalo ka di-helicopter gomme tša ba tša fofa ka samorago.

17. Blue whale ke e kgolo gakaaka’ng, gomme ke phetho efe yeo ge e le gabotse re swanetšego go e fihlelela ka morago ga go naganišiša ka dibopiwa tša Jehofa tšeo e lego diphoofolo?

17 Psalme 148:7 e bolela gore gaešita le “dibata tša lewatlê” di reta Jehofa. Nagana ka seo gantši go naganwago gore ke phoofolo e kgolo go di feta ka moka yeo e kilego ya phela polaneteng ye, e lego blue whale. ‘Sebata’ se sa lewatleng se ka fihlelela botelele bja dimithara tše 30 goba go feta moo. Se ka ela boima bja go lekana le bja mohlape wa ditlou tše 30 tše di godilego. Leleme la sona le nnoši le ela boima bja go lekana le bja tlou e tee. Pelo ya sona e lekana le koloi e nyenyane ka bogolo. Setho se se segolo se betha ka makga a senyane ka motsotso—ka mo go fapanego le pelo ya hummingbird yeo e ka bethago ka makga a 1 200 ka motsotso. Bonyenyane o mongwe wa methapo ya madi ya blue whale ke o mogolo kudu moo e lego gore ngwana a ka kgona go abula ka gare ga  wona. Ka kgonthe dipelo tša rena di re tutueletša gore re boeletše kgothatšo yeo e phethago puku ya Dipsalme e rego: “Tšohle tše di bušaxo môya di rêtê Morena. Haleluya!”—Psalme 150:6.

Go Ithuta Matleng a Jehofa a Tlholo

18, 19. Diphedi tšeo Jehofa a di dirilego lefaseng le ke tše di fapa-fapanego gakaaka’ng, gomme tlholo e re ruta’ng ka bogoši bja gagwe?

18 Ke eng seo re ithutago sona go tšwa tseleng yeo ka yona Jehofa a dirišago matla a gagwe a tlholo ka gona? Re tlabja ke mehuta-huta ya dibopiwa. Mopsalme yo mongwe o kgotsitše ka gore: “Morêna, medirô ya xaxo xa se ka boati! . . . Lefase le tletše dibopiwa tša xaxo.” (Psalme 104:24) Seo ke sa therešo gakaakang! Bo-rathutaphedi ba hlaotše mehuta e fetago milione ya diphedi mo lefaseng; lega go le bjalo, dikgopolo tša bona di fapana ge go tliwa tabeng ya ge e ba go na le e dimilione tše 10, dimilione tše 30 goba go feta moo. Mohlami yo e lego motho a ka hwetša gore ka dinako tše dingwe o felelwa ke bokgoni bja gagwe bja go hlama. Ka mo go fapanego, bokgoni bja Jehofa bja go hlama—matla a gagwe a go hlama le go hlola dilo tše difsa le tše di fapa-fapanego—go molaleng gore ga bo fele.

19 Go diriša ga Jehofa matla a gagwe a tlholo go re ruta ka bogoši bja gagwe. Lentšu “Mmopi” le arola Jehofa dilong tše dingwe ka moka legohleng, tšeo ka moka ga tšona e lego “dibopiwa.” Gaešita le Morwa wa Jehofa yo a tswetšwego a nnoši, yoo a hlanketšego e le “mošomedi yo a nago le bokgoni” nakong ya tlholo, le ka mohla ga se a ka a bitšwa Mmopi goba Mmopi-gotee ka  Beibeleng. (Diema 8:30, NW; Mateo 19:4) Go e na le moo, ke “tháka-letswálô yá dibopya tšohle.” (Ba-Kolose 1:15, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Boemo bja Jehofa e le Mmopi bo mo nea tshwanelo ya motheo ya go diriša matla a feletšego a bogoši godimo ga legohle ka moka.—Ba-Roma 1:20; Kutollo 4:11.

20. Ke ka kgopolo efe Jehofa a ilego a khutša ga e sa le go tloga ge a fetša tlholo ya gagwe ya lefaseng?

20 Na Jehofa o kgaoditše go diriša matla a gagwe a tlholo? Go ba gona, Beibele e boela gore ge Jehofa a feditše mošomo wa gagwe wa tlholo ka letšatši la botshelela, “ka ’tšatši la xo šupa a khutša à feditše modirô wa xaxwe ka moka wo a o dirilexo.” (Genesi 2:2) Moapostola Paulo o bontšhitše gore ‘letšatši’ le la go šupa ke la botelele bja nywaga e sekete, ka gobane le be le sa dutše le tšwela pele mehleng ya gagwe. (Ba-Hebere 4:3-6) Eupša na ‘go khutša’ go bolela gore Jehofa o kgaoditše go šoma ka mo go feletšego? Aowa, Jehofa ga se a ka a kgaotša go šoma le ka mohla. (Psalme 92:4; Johane 5:17) Ka gona, go khutša ga gagwe go swanetše go ba go šupa go kgaotša mošomo wa gagwe wa go hlola dilo tše di bonagalago mabapi le lefase. Lega go le bjalo, mošomo wa gagwe wa go phethagatša merero ya gagwe o tšwetše pele ka ntle le go šitišwa. Mošomo o bjalo o ile wa akaretša go budulelwa ga Mangwalo a Makgethwa. Mošomo wa gagwe gape o akareditše le go tšweletšwa ga “tlholo e mpsha,” yeo go tla ahla-ahlwago ka yona go Kgaolo 19.—2 Ba-Korinthe 5:17NW.

21. Matla a Jehofa a tlholo a tlo kgoma bjang batho ba gagwe ba botegago go theoša le bosafelego?

21 Ge letšatši la Jehofa la go khutša mafelelong le fihla bofelong, o tla kgona go bolela ka mošomo wa gagwe ka moka mo lefaseng e le ‘o mobotse kudu’ go etša ge a ile a dira bjalo bofelong bja matšatši a tshelelago a tlholo. (Genesi 1:31) Mabapi le kamoo a ka kgethago go diriša matla a gagwe a sa felego a tlholo ka morago ga moo, go sa dutše go tla bonwa. Maemong le ge e le afe, re ka kgodišega gore re tla tšwela pele re kgahlišwa ke go diriša ga Jehofa matla a tlholo. Re tla ithuta mo gontši ka Jehofa ka tlholo ya gagwe ka mo go sa felego. (Mmoledi 3:11) Ge re dutše re ithuta mo gontši ka yena, ke moo poifo ya rena e tlago go ba e tseneletšego kudu—gomme re tla batamela kgaufsi kudu le Mmopi wa rena yo Mogolo.

^ par. 2 Bakeng sa go lebelela palo yeo e kgolo ka tsela e nepagetšego, nagana ka se: Go sepela monabo woo ka koloi—gaešita le ge o sepela ka lebelo le legolo la dikhilomithara tše 160 ka iri, lebaka la diiri tše 24 ka letšatši—go be go tla go tšea nywaga ya ka godimo ga e lekgolo!

^ par. 6 Ba bangwe ba nagana gore batho ba bogologolo ba mehleng ya Beibele ba swanetše go ba ba be ba diriša mohuta wa telescope ya bogologolo. Ba tšwela pele ba nagana gore, ke ka tsela efe e nngwe yeo ka yona banna ba mehleng yeo ba ka bego ba ile ba tseba gore palo ya dinaledi ke e kgolo kudu, yeo e sa balegego, go fapana le kamoo motho a e lebelelago ka gona? Dikakanyetšo tše bjalo tšeo di se nago motheo ga di tsenye Jehofa, Mongwadi wa Beibele, ditabeng.—2 Timotheo 3:16.

^ par. 7 Nagana gore o be o tla tšea lebaka le letelele gakaakang bakeng sa go fo bala dinaledi tše dikete tše dimilione tše 100. Ge e ba o be o ka kgona go bala naledi e mpsha motsotswaneng o mongwe le o mongwe—gomme wa dulela go bala diiri tše 24 ka letšatši—go be go tla go tšea nywaga e 3 171!

Ithute ka mo go Oketšegilego

MOROKAMI—KGATIŠO E ITHUTWAGO

Tlholo e Utolla Modimo yo a Phelago

Ithute kamoo re ka thušago ba bangwe go kwešiša therešo ka Mmopi gomme ra matlafatša tumelo ya rena go yena.