Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Jesu—Tsela, Therešo le Bophelo

 KGAOLO 11

Johane Mokolobetši o Lokiša Tsela

Johane Mokolobetši o Lokiša Tsela

MATEO 3:1-12 MAREKA 1:1-8 LUKA 3:1-18 JOHANE 1:6-8, 15-28

  • JOHANE O TLA A BOLELA LE GONA A KOLOBETŠA

  • BA BANTŠI BA A KOLOBETŠWA EUPŠA E SEGO KA MOKA

Go fetile nywaga e 17 go tloga ge Jesu wa nywaga e 12 a be a botšiša barutiši dipotšišo ka tempeleng. Ga bjale ke seruthwane sa 29 C.E. Batho ba bantši ba bolela ka Johane motswalo wa Jesu, yo a bolelago nageng ka moka ka bohlabela bja Noka ya Jorodane.

Johane ke motho yo a kgahlišago kudu ka ponagalo gotee le ka polelo ya gagwe. Seaparo sa gagwe ke sa boya bja kamela gomme o tlema letheka ka lepanta la letlalo. O ja ditšie tša mohuta o itšego le dinose tša naga. Molaetša wa gagwe o re’ng? O re: “Itsholeng, gobane Mmušo wa magodimo o batametše.”—Mateo 3:2.

Molaetša wa Johane o kgahla bao ba tlilego go mo theetša. Ba bantši ba lemoga gore ba swanetše go itshola, e lego go fetoša kgopolo ya bona le ditsela tša bona gomme ba lahle tsela ya bona ya nakong e fetilego ya bophelo yeo e sa rategego. Bao ba tlago go yena ba tšwa “Jerusalema le Judea ka moka le ba naga ka moka go dikologa Noka ya Jorodane.” (Mateo 3:5) Ba bantši bao ba tlago go Johane ba a itshola. O a ba kolobetša, a ba nweletša ka meetseng a noka ya Jorodane. Ka baka la’ng?

O kolobetša batho e le go bontšha gore ba itshola go tšwa pelong ka baka la dibe tšeo ba di dirilego kgahlanong le kgwerano ya Molao wa Modimo. (Ditiro 19:4) Lega go le bjalo, ga se bohle bao ba swanelegago. Ge baetapele ba bangwe ba bodumedi, Bafarisei le Basadutsei ba etla go Johane, o ba bitša “bana ba marabe.” O re: “Tšweletšang dienywa tše di swanelago boitsholo. Le se ke la tšea gore le ka re: ‘Tatago rena ke Aborahama.’ Gobane ke re go lena, Modimo o kgona go tsošetša Aborahama bana maswikeng a. Selepe se šetše se le kutung ya dihlare. Ka gona sehlare se sengwe le se sengwe se se sa tšweletšego dienywa tše dibotse se tla rengwa sa lahlelwa mollong.”—Mateo 3:7-10.

Ka ge Johane a kgahlegelwa ke batho ba bantši, a na le molaetša o matla e bile a kolobetša ba bantši, baperisita le Balefi ba rongwa go yo botšiša Johane gore: “O mang?”

Johane o ipolela a re: “Ga se nna Kriste.”

Ba botšiša gore: “Bjale o mang? Na o Eliya?”

O araba ka gore: “Ga ke yena.”

Ba botšiša gore: “Na o moporofeta yo go itšwego o tla tla?”, e lego Moporofeta yo mogolo yo Moshe a itšego o tla tla.—Doiteronomio 18:15, 18.

Johane o araba ka gore: “Aowa!”

Ba mo phegelela ka gore: “O mang? E le gore re tle re arabe bao ba re romilego. O re’ng ge o ipolela?” Johane o re: “Ke nna lentšu la motho yo a goeletšago a le lešokeng a re: ‘Dirang gore tsela ya Jehofa e otlologe,’ go etša ge moporofeta Jesaya a boletše.”—Johane 1:19-23.

Ba nyaka go tseba, ba re: “Bjale ke ka baka la’ng o kolobetša ge e ba wena ka noši o se Kriste goba Eliya goba moporofeta yo go itšwego o tla tla?” O nea karabo e kwagalago a re: “Ke kolobetša ka meetse. Gare ga lena go eme yo le sa mo tsebego, yo a tlago ka morago ga ka.”—Johane 1:25-27.

Ee, Johane o dumela gore o lokiša tsela ka go hlama batho gore ba be boemong bjo bobotse bja gore ba amogele Mesia yo go boletšwego ka yena e sa le pele, yo a tlago go ba Kgoši. Johane o bolela se ka yena, a re: “Yo a tlago ka morago ga ka o mpheta ka matla, yo ke sa swanelegego go rola diramphašane tša gagwe.” (Mateo 3:11) Ge e le gabotse, Johane e bile o re: “Yo a tlago ka morago ga ka, o nketile pele, gobane o bile gona pele ga ka.”—Johane 1:15.

Ka gona, molaetša wa Johane o rego: “Itsholeng, gobane Mmušo wa magodimo o batametše,” o tloga o swanela. (Mateo 3:2) Molaetša wo o tsebiša batho bohle gore bodiredi bja Kgoši e tlago ya Jehofa, e lego Jesu Kriste, bo kgauswi le go thoma.