Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Jesu—Tsela, Therešo le Bophelo

 KGAOLO 43

Diswantšho tša Mabapi le Mmušo

Diswantšho tša Mabapi le Mmušo

MATEO 13:1-53 MAREKA 4:1-34 LUKA 8:4-18

  • JESU O BOLELA KA DISWANTŠHO TŠA MMUŠO

Go bonagala Jesu a le Kaperenaume ge a kgalema Bafarisei. Ka morago letšatšing lona leo, o tloga ntlong gomme o ya Lewatleng la Galilea leo le lego kgauswi le moo, mo mašaba a batho a kgobokanego gona. Jesu o namela sekepe, o tloga lebopong gomme o thoma go ruta batho ka Mmušo wa magodimo. O dira bjalo a diriša diswantšho tše mmalwa. Batheetši ba gagwe ba tlwaelane kudu le maemo goba dilo tšeo Jesu a bolelago ka tšona, e lego seo se dirago gore go be bonolo go bona go kwešiša dikarolo tše fapafapanego tša Mmušo.

Jesu o thoma ka go bolela ka mobjadi yo a bjalago peu. Dipeu tše dingwe di wela go bapa le tsela gomme tša jewa ke dinonyana. Tše dingwe di wela lekgwareng moo go se nago mmu o montši. Medu yeo e melago ga e iše fase, gomme dimela tše difsa di tšhungwa ke letšatši gomme tša pona. Dipeu tše dingwe gape di wela meetlweng, yeo e kgamago dibjalo tše dinyenyane ge di hloga. Mafelelong, dipeu tše dingwe di wela mmung o mobotse. Dipeu tše di tšweletša dienywa, “e nngwe ya tšweletša ga lekgolo, e nngwe yona ga masometshela, le e nngwe ga masometharo.”—Mateo 13:8.

Seswantšhong se sengwe, Jesu o bapiša Mmušo wa Modimo le motho yo a bjalago dipeu. Lebakeng le, go sa šetšwe gore motho o robetše goba o tsogile, dipeu tšona di a gola. Gore bjang “ga a tsebe.” (Mareka 4:27) Di a ikgolela gomme di tšweletša mabele ao a ka a bunago.

Ke moka Jesu o bolela ka seswantšho sa boraro mabapi le go bjala. Motho yo o bjala peu ya mohuta o lokilego, eupša “eitše ge batho ba robetše,” lenaba la bjala mefoka gare ga korong. Bahlanka ba gagwe ba botšiša ge e ba ba ka tumola mefoka. Eupša o araba ka gore: “Aowa; gore e se re ka phošo ge le kgoboketša mefoka, la tumola korong  gotee le yona. Di leseng di gole gotee go fihla punong, lebakeng la puno ke tla botša babuni ka re: Kgobelang mefoka pele le e tleme dingata gore le e fiše; ke moka le ye le kgobele korong ka ntlong ya ka ya polokelo.”—Mateo 13:24-30.

Batho ba bantši bao ba theeditšego Jesu ba tseba ka temo. O bolela le ka selo se sengwe seo se tsebjago gohle, peu e nyenyane ya thoro ya sehlare sa mosetata. E a gola ya ba sehlare se segologolo moo e lego gore dinonyana di ka kgona go dula makaleng a sona. Ge e le mabapi le peu yeo, o re: “Mmušo wa magodimo o swana le thoro ya sehlare sa mosetata, yeo monna a ilego a e tšea a e bjala tšhemong ya gagwe.” (Mateo 13:31) Lega go le bjalo, ga se gore Jesu o ba ruta ka dimela. O swantšha ka kgolo e makatšago, kamoo selo se senyenyane-nyenyane se ka golago ya ba selo se segologolo.

Ka morago Jesu o bolela ka dilo tšeo batheetši ba gagwe ba bantši ba di tsebago. O swantšha Mmušo wa magodimo le “komelo, yeo mosadi a e tšerego a e duba le bupi bja tekanyo ya dintlatla tše tharo tše kgolo.” (Mateo 13:33) Le ge komelo e bjalo e sa bonagale, e aparetša karolo e nngwe le e nngwe ya hlama gomme ya e bediša. E atiša hlama kudu le go e fetoša ka ditsela tšeo di sa lemogegego gabonolo.

Ka morago ga ge Jesu a boletše ka diswantšho tše, o phatlalatša mašaba gomme o boela ntlong yeo a dulago go yona. Go se go ye kae, baapostola ba gagwe ba tla go yena, ba nyaka go kwešiša seo a bego a se bolela.

GO HOLWA KE DISWANTŠHO TŠA JESU

Barutiwa ba kile ba kwa Jesu a diriša diswantšho, eupša e sego tše dintši gakaakaa ka nako e tee. Ba mmotšiša gore: “Ke ka baka la’ng o bolela le bona ka go diriša diswantšho?”—Mateo 13:10.

Lebaka le lengwe leo ka lona a dirago se ke go phethagatša boporofeta bja Beibele. Pego ya Mateo e re: “O be a sa bolele le bona ge e se ka diswantšho, e le gore go phethagale se se bego se boletšwe ka moporofeta yo a itšego: ‘Ke tla bula molomo wa ka ka diswantšho; ke tla tsebatša dilo tše di bipilwego ga e sa le go tloga go theweng ga lefase.’”—Mateo 13:34, 35; Psalme 78:2.

Eupša go na le mabaka a mangwe ao ka ona Jesu a dirišago diswantšho. Morero wa diswantšho tše ke go utolla boemo bja batho bja kgopolo. Ba bantši ba bona ba thabela Jesu feela ka ge e le sekgwari sa go anega taba le modiri wa mehlolo. Ga ba mo lebelele e le motho yo a swanetšwego ke go kwewa e le Morena le yo a swanetšwego ke go latelwa ka ntle le boithati. (Luka 6:46, 47) Ga ba nyake go šitišwa tseleng ya bona ya go bona dilo goba tseleng ya bona ya bophelo. Aowa, ga ba nyake gore molaetša o tsenelele go fihla moo.

Ge a araba barutiwa ba gagwe potšišo yeo, Jesu o re: “Ke ka baka leo ke bolelago le bona ka go diriša diswantšho, gobane le ge ba lebelela, ba lebelelela lefeela, le ge ba ekwa, ba kwela lefeela, le gona ga ba kwešiše. Boporofeta bja Jesaya bo phethagala go bona, bjo bo rego: ‘ . . . Dipelo tša setšhaba se di retetše.’”—Mateo 13:13-15; Jesaya 6:9, 10.

Lega go le bjalo, ga se batho ka moka bao ba theeditšego Jesu bao ba kgongwago ke seo. O hlalosa ka gore: “Go thaba mahlo a lena gobane a a bona, le ditsebe tša lena gobane di a kwa. Gobane ruri ke re go lena: Baporofeta ba bantši le baloki ba be ba dumile go bona dilo tše le di bonago eupša ga se ba ka ba di bona, le go kwa dilo tše le di kwago eupša ga se ba ka ba di kwa.”—Mateo 13:16, 17.

Ee, baapostola ba 12 le barutiwa ba bangwe bao ba botegago ba amogela seo dipelong tša bona. Ka gona, Jesu o re: “Lena le filwe go kwešiša diphiri  tše kgethwa tša Mmušo wa magodimo, eupša batho bao ga se ba go fiwa.” (Mateo 13:11) Ka baka la go kganyoga ga bona go kwešiša, Jesu o hlalosetša barutiwa ba gagwe seswantšho sa mobjadi.

Jesu o re: “Peu ke lentšu la Modimo.” (Luka 8:11) Ge e le mmu o emela pelo. Yeo ke tsela ya go kwešiša seswantšho sa gagwe.

Ge e le mabapi le peu yeo e bjetšwego mmung woo go sepelwago go wona go bapa le tsela, o hlalosa ka gore: “Diabolo [o] a tla a tšea lentšu dipelong tša bona e le gore ba se ke ba dumela gomme ba phološwa.” (Luka 8:12) Ge a bolela ka peu yeo e bjetšwego lekgwareng, Jesu o bolela ka dipelo tša batho bao ba amogelago lentšu ka lethabo eupša lentšu ga le tseme medu dipelong tša bona. “Ka morago ga ge masetlapelo goba tlaišego e tsogile ka baka la lentšu,” ba a kgopša. Ee, “lebakeng la go lekwa,” mohlomongwe e le kganetšo e tšwago go ditho tša lapa goba ba bangwe, ba a wa.—Mateo 13:21; Luka 8:13.

Go thwe’ng ka peu yeo e welago meetlweng? Jesu o botša barutiwa ba gagwe gore yona e šupa go batho bao ba kwelego lentšu. Lega go le bjalo, bona ba fenywa ke “dipelaelo tša lefase le gotee le matla a forago a mahumo.” (Mateo 13:22) Ba amogetše lentšu dipelong tša bona, eupša bjale le a bipša gomme la se enywe dienywa.

Mohuta wa mafelelo wa mmu woo Jesu a bolelago ka wona ke mmu o mobotse. Wona o šupa go bao ba kwago lentšu, ba le amogela dipelong tša bona gomme ba le kwešiša e le ka kgonthe. Mafelelo e ba afe? Ba “enywa dienywa.” Ka baka la maemo a bona, a bjalo ka go gola goba maemo a bona a tša maphelo, ka moka ba ka se dire dilo ka go lekana; yo mongwe o tšweletša ga 100, yo mongwe ga 60 gomme yo mongwe ga 30. Ee, ditšhegofatšo tša go hlankela Modimo di tlela bao “ka morago ga go kwa lentšu ka pelo e botse le e lokilego, ba le bolokago gomme ba enywa dienywa ka kgotlelelo.”—Luka 8:15.

 Mantšu a a ka ba a kgahlile kudu barutiwa bao ba ilego go Jesu gore a ba hlalosetše dithuto tša gagwe! Bjale ba na le kwešišo e tseneletšego ka diswantšho. Jesu o nyaka gore ba kwešiše diswantšho tša gagwe e le gore le bona ba rute ba bangwe therešo. O botšiša ka gore: “Na lebone le tlišetšwa go bewa ka tlase ga seroto goba ka tlase ga malao? Na ga le tlišetšwe go bewa godimo ga sehlomapone?” Ka gona, Jesu o ba eletša ka gore: “Mang le mang yo a nago le ditsebe tša go theetša, a a theetše.”—Mareka 4:21-23.

BA ŠEGOFATŠWA KA THUTO E OKETŠEGILEGO

Ka morago ga go hwetša tlhaloso ya Jesu ya seswantšho sa mabapi le mobjadi, barutiwa ba nyaka go ithuta ka mo go oketšegilego. Ba mo kgopela ka gore: “Re hlalosetše seswantšho sa mefoka tšhemong.”—Mateo 13:36.

Ge ba kgopela seo, ba bontšha gore pono ya bona e fapane kudu le ya lešaba ka moka leo le lego lebopong. Go molaleng gore batho bao ba a kwa eupša ga ba kganyoge go ithuta seo se bolelwago ke diswantšho le tsela yeo di ka dirišwago ka yona. Ba fo kgotsofalela tlhaloso ya kakaretšo ya dilo tšeo go bolelwago ka tšona diswantšhong. Jesu o bapiša batheetši ba lebopong le barutiwa ba gagwe bao ba fišegelago go tseba ba ba tlilego go yena gore a ba rute ka mo go oketšegilego, o re:

“Elang hloko seo le se kwago. Kelo yeo le elago ka yona, le tla elelwa ka yona, ee, le tla okeletšwa ka mo gontši.” (Mareka 4:24) Barutiwa ba ela hloko seo ba se kwago go yena. Ba kgahlegela Jesu kudu le go mo ela hloko gomme ba šegofatšwa ka thuto e oketšegilego gotee le temogo. Ka baka leo, ge Jesu a araba potšišo ya barutiwa ba gagwe ya seswantšho sa mabapi le korong le mefoka, o hlalosa ka gore:

“Mobjadi wa peu e botse ke Morwa wa motho; tšhemo ke lefase. Ge e le peu e botse yona ke barwa ba Mmušo, eupša mefoka ke barwa ba yo kgopo, gomme lenaba le le e bjetšego ke Diabolo. Puno ke bofelo bja tshepedišo ya dilo gomme babuni ke barongwa.”—Mateo 13:37-39.

Ka morago ga go hlalosa karolo e nngwe le e nngwe ya seswantšho sa gagwe, Jesu o hlalosa mafelelo. O bolela gore bofelong bja tshepedišo ya dilo, babuni goba barongwa, ba tla hlaola Bakriste ba mankekišane bao ba swanago le mefoka go “barwa ba Mmušo” ba therešo. “Baloki” ba tla kgobokanywa gomme mafelelong ba tla taga “Mmušong wa Tatago bona.” Go thwe’ng ka “barwa ba yo kgopo”? Mafelelo a bona e tla ba tshenyego, e lego seo se tlago go ba dira gore ba be “le dillo le ditsikitlano tša meno.”—Mateo 13:41-43.

Ka morago Jesu o šegofatša barutiwa ba gagwe ka go ba botša diswantšho tše dingwe tše tharo. O thoma ka gore: “Mmušo wa magodimo o swana le letlotlo le le utilwego tšhemong, leo motho a le hweditšego a le uta gape, ka baka la go thaba ga  gagwe a ya a rekiša dilo tšeo a nago le tšona a reka tšhemo yeo.”—Mateo 13:44.

O tšwela pele ka gore: “Mmušo wa magodimo o swana le mmapatši wa mosepedi yo a tsomago diperela tše dibotse. Ge a hweditše perela e tee ya theko e kgolo, a tloga gomme a rekiša ka bjako dilo ka moka tšeo a bego a na le tšona, a e reka.”—Mateo 13:45, 46.

Diswantšhong tše tše pedi, Jesu o gatelela boikemišetšo bja motho bja go ikgafa bakeng sa selo seo se tlogago e le sa bohlokwa. Mmapatši o rekiša ka bjako “dilo ka moka tšeo a bego a na le tšona” e le gore a hwetše perela ya theko e kgolo. Barutiwa ba Jesu ba kwešiša mohlala woo wa mabapi le perela e bohlokwa. Le gona monna yo a hwetšago letlotlo leo le utilwego tšhemong o “rekiša dilo tšeo a nago le tšona” e le gore e be la gagwe. Maemong a ka bobedi, go na le selo se bohlokwa, e lego selo seo se swanetšego go hwetšwa le go tšeelwa godimo. Se se ka bapetšwa le boikgafo bjoo motho a bo dirago e le gore a kgotsofatše go nyaka ga gagwe dilo tša moya. (Mateo 5:3) Ba bangwe ba bao ba kwago Jesu a bolela diswantšho tše ba šetše ba dirile maiteko a magolo e le gore ba kgotsofatše go nyaka ga bona dilo tša moya ka go ba balatedi ba gagwe ba therešo.—Mateo 4:19, 20; 19:27.

Mafelelong, Jesu o swantšha Mmušo wa magodimo le lokwa leo le olelago dihlapi tša mehuta ka moka. (Mateo 13:47) Ge dihlapi di hlaotšwe, tšeo e lego tše dibotse di bolokwa ka dibjaneng, eupša tšeo di sa swanelegego di a lahlwa. Jesu o re ke kamoo go tlago go ba ka gona bofelong bja tshepedišo ya dilo—barongwa ba tla hlaola ba kgopo go ba lokilego.

Jesu ka boyena o be a rea dihlapi ka tsela ya moya ge a be a bitša barutiwa ba gagwe ba pele gore e be “barei ba batho.” (Mareka 1:17) Lega go le bjalo, Jesu o bolela gore seswantšho sa gagwe sa mabapi le lokwa se tla phethagala nakong e tlago, e lego “bofelong bja tshepedišo ya dilo.” (Mateo 13:49) Ka gona, baapostola le barutiwa ba bangwe ge ba ekwa Jesu ba a lemoga gore dilo tše di kgahlišago kudu di sa tlo direga.

Bao ba kwelego diswantšho tša Jesu tšeo a di boletšego a le sekepeng le bona ba be ba boelwa kudu. Jesu o bontšha boikemišetšo bja gagwe ka go ‘hlalosetša barutiwa ba gagwe dilo ka moka thopeng.’ (Mareka 4:34) O “swana le monna, mong wa ntlo, yo a ntšhago bobolokelong bja gagwe bja letlotlo dilo tša kgale le tše mpsha.” (Mateo 13:52) Ka go bolela diswantšho tše, ga se gore Jesu o ikgantšha ka bokgoni bja gagwe bja go ruta. Go e na le moo, o abelana le barutiwa ba gagwe ditherešo tšeo di swanago le letlotlo le bohlokwahlokwa. Ruri ke ‘mohlahli wa phatlalatša’ yo a ka se bapišwego le motho.

 

Ithute ka mo go oketšegilego

“Tsebang Gore ke na le Lena Matšatši ka Moka”

Seswantšho sa Jesu sa korong le mefoka se hlalosa nako ya go bjala, ya go gola ga peu, le ya go buna. Re na le kwešišo efe e lokišitšwego ka lebaka la puno?