Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Jesu—Tsela, Therešo le Bophelo

 KGAOLO 85

Go Thabela Modiradibe yo a Itsholago

Go Thabela Modiradibe yo a Itsholago

LUKA 15:1-10

  • SESWANTŠHO SA MABAPI LE NKU E TIMETŠEGO LE SA TŠHELETE YA TŠHIPI YEO E TIMETŠEGO

  • BARONGWA BA A THABA LEGODIMONG

Dinakong tše di fapafapanego tša bodiredi bja gagwe, Jesu o ile a gatelela bohlokwa bja go ikokobetša. (Luka 14:8-11) O thabela go hwetša banna le basadi bao ba kganyogago go hlankela Modimo ka boikokobetšo. Go fihla ga bjale, ba bangwe ba bona ba ka ba ba sa dutše e le badiradibe bao ba tumilego gampe.

Bafarisei le bamangwalo ba lemoga gore batho ba bjalo—batho bao ba ba tšeago ba sa swanelege—ba gogwa ke Jesu le molaetša wa gagwe. Ba belaela ba re: “Motho yo o amogela badiradibe e bile o ja le bona.” (Luka 15:2) Bafarisei le bamangwalo ba ikwa ba phagametše ba bangwe gomme ba swara batho feela bjalo ka ditšhila tše ba di gatago ka dinao. Baetapele bao ge ba bonagatša lenyatšo leo ba nago le lona ka batho ba bjalo, ba ba bitša ka go diriša polelwana ya Seheberu ya ‛am ha·’aʹrets, yeo e bolelago gore “batho ba naga [lefase].”

Go fapana le bona, Jesu o swara bohle ka seriti, botho le kwelobohloko. Ka go re’alo babotlana ba bantši, go akaretša le ba bangwe bao ba tsebjago ka gore ba tlwaetše go dira sebe, ba fišegela go theetša Jesu. Lega go le bjalo, Jesu o ikwa bjang ge a swawa diphošo bakeng sa go thuša babotlana ba bjalo, gomme o arabela bjang tabeng yeo?

Karabo e bonagala gabotse ge a dutše a bolela seswantšho se se kgomago, se se swanago le seo a se boletšego pejana kua Kaperenaume. (Mateo 18:12-14) Jesu o bolela dilo ka tsela yeo e dirago gore go be bjalo ka ge eka Bafarisei ba lokile e bile ba šireletšegile lešakeng la Modimo. Go fapana le bona, go bolelwa ka babotlana ba e le bao ba arogilego e bile ba timetše. Jesu o re:

“Ke motho ofe go lena yo a nago le dinku tše lekgolo yo e ka rego ge a timeletšwe ke e tee ya tšona, a ka se kego a tlogela tše masomesenyane-senyane lešokeng gomme a yo nyaka e timetšego go fihla a e hwetša? Ke moka ge a e hweditše, o e bea magetleng a gagwe gomme a thaba. Ge a fihla gae o kgoboketša bagwera ba gagwe le baagišani ba gagwe, a re go bona: ‘Thabang le nna, gobane ke hweditše nku ya ka ye e bego e timetše.’”—Luka 15:4-6.

Jesu o bolela ka eng mo? O a hlalosa o re: “Ke le botša gore go tla ba le lethabo le legolo legodimong ka baka la modiradibe o tee yo a itsholago go feta ba lokilego ba masomesenyane-senyane bao go sa nyakegego gore ba itshole.”—Luka 15:7.

Bafarisei ba swanetše go ba ba hlabja ke ge Jesu a bolela ka go itshola. Ba itšea e le ba lokilego gomme ba nagana gore ga go nyakege gore ba itshole. Ge ba bangwe ba bona ba be ba sola Jesu nywageng e mmalwa e fetilego ka ge a be a eja le balekgetho le badiradibe, o ile a araba a re: “Ke tletše go bitša badiradibe, e sego baloki.” (Mareka 2:15-17) Bafarisei bao ba itšeago e le baloki ga ba bone go nyakega ga gore ba itshole, gomme ka go re’alo ga ba dire gore go be le lethabo legodimong. Go direga se se fapanego kudu ge badiradibe ba itshola e le ka kgonthe.

Ge a gatelela gape taba ya gore go ba le lethabo le legolo legodimong ge badiradibe bao ba timetšego ba itshola, Jesu o bolela seswantšho se sengwe seo se hlaloswago ka boemo bja ka gae, o re: “Ke mosadi ofe yo a nago le ditšhelete tša tšhipi tša terakema tše lesome yo e rego ge a timeletšwe ke e tee ya tšona, a sa tšhumego lebone le go swiela ntlo ya gagwe a e nyaka ka tlhokomelo go fihla a e hwetša? Ke moka ge a e hweditše, o kgoboketša basadi bao e lego bagwera ba gagwe le baagišani, a re: ‘Thabang le nna, gobane ke hweditše tšhelete yeo ke bego ke e timeditše.’”—Luka 15:8, 9.

Taba yeo Jesu a e hlalosago e swana le yeo a e hlalositšego ka morago ga go bolela ka seswantšho sa mabapi le nku e timetšego. Bjale o re: “Ka gona ke a le botša, lethabo e ba le legolo gare ga barongwa ba Modimo ka baka la modiradibe o tee yo a itsholago.”—Luka 15:10.

Akanya gore ruri barongwa ba Modimo ba bontšha kgahlego e tseneletšego ge badiradibe bao ba timetšego ba itshola e bile ba boa! Ruri seo ke sa bohlokwa kudu ka gobane badiradibe bao ba itsholago gomme ba hwetša sebaka Mmušong wa Modimo wa legodimong ba tla ba boemong bjo bo phagametšego bja barongwa! (1 Bakorinthe 6:2, 3) Fela barongwa ga ba hufege. Ka gona, re swanetše go ikwa bjang ge modiradibe a retologela go Modimo e le ge a itshola ka mo go feletšego?

Ithute ka mo go Oketšegilego

MOROKAMI

Na Dibe tša Rena di ka Lebalelwa?

Na Modimo o lebalela gaešita le dibe tše dikgolo? Re swanetše go dira’ng ge e ba re nyaka go amogelwa ke Modimo?

DIPUKU LE DIPOROUTŠHA

Mmušo wa Modimo ke Eng?

Ge Jesu a be a le mo lefaseng, o neile ponagatšo e botse kudu ya seo Mmušo woo o tlago go se dira.

BATAMELA KGAUFSI LE JEHOFA

Modimo ‘yo a Ikemišeditšego go Lebalela’

Ge e ba Modimo a gopola dilo ka moka, go kgonega bjang gore a lebalele le go lebala?