Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Jesu—Tsela, Therešo le Bophelo

 KGAOLO 128

Pilato le Heroda ga ba Mmone Molato

Pilato le Heroda ga ba Mmone Molato

Jesu ga a leke go utela Pilato gore yena ke kgoši. Lega go le bjalo, Mmušo wa gagwe ga o bee pušo ya Roma kotsing. Jesu o re: “Mmušo wa ka ga se karolo ya lefase le. Ge nkabe mmušo wa ka e be e le karolo ya lefase le, bahlanka ba ka ba ka be ba lwela gore ke se ke ka gafelwa Bajuda. Eupša ka mo go lego ka gona, mmušo wa ka ga o tšwe mono.” (Johane 18:36) Ee, Jesu o na le Mmušo, eupša ga o tšwe lefaseng le.

Pilato o tšwela pele go mo phegelela. O botšiša gore: “Bjale, na o Kgoši?” Jesu o tsebiša Pilato gore o opile kgomo lenaka, ge a mo araba ka gore: “Wena ka noši o bolela gore ke kgoši. Ke tswaletšwe sona se gomme ke sona se ke se tletšego lefaseng, gore ke hlatsele therešo. Yo mongwe le yo mongwe yo a emago le therešo o theetša lentšu la ka.”—Johane 18:37.

Pejana Jesu o be a boditše Thomase gore: “Ke nna tsela le therešo le bophelo.” Bjale gaešita le Pilato o kwa gore morero wa Jesu wa go tla mo lefaseng ke go tlo hlatsela “therešo,” kudukudu therešo yeo e lego mabapi le Mmušo wa gagwe. Jesu o ikemišeditše go dula a botegela therešo gaešita le ge se se ka mo lobiša bophelo bja gagwe. Pilato o botšiša gore: “Therešo ke eng?” Eupša ga a letele gore Jesu a mo hlalosetše ka mo go oketšegilego. O nagana gore ditaba tšeo a di kwelego di lekane gore a ka ahlola monna yo.—Johane 14:6; 18:38.

Pilato o boela lešabeng le le letilego ka ntle ga ntlo ya gagwe. Go bonagala Jesu a eme hleng ga gagwe ge a botša baperisita ba bagolo le bao ba nago le bona gore: “Ga ke hwetše bosenyi mothong yo.” Ka ge lešaba le galefišitšwe ke phetho yeo, lona le re: “O ferekanya batho ka go ruta Judea ka moka, gaešita le go tloga Galilea go fihla mo.”—Luka 23:4, 5.

Pilato o swanetše go ba a tlabja ke go fišegela thoko ga Bajuda mo e sego ga tlhaloganyo. Ge baperisita ba bagolo le banna ba bagolo ba duletše go goeletša, Pilato o botšiša Jesu o re: “Na ga o kwe gore ke dilo tše kae tše ba go latofatšago ka tšona?” (Mateo 27:13) Jesu ga a itshwenye ka go araba. Pilato o tlabja ke go dula ga Jesu a theošitše maswafo le ge a lebeletšane le ditatofatšo tše dikgolo.

Bajuda ba bontšhitše gore Jesu o ferekantše batho “go tloga Galilea.” E le ge a phegelela seo, Pilato o lemoga gore ge e le gabotse Jesu ke Mogalilea. Se se nea Pilato leano la kamoo a ka efogago boikarabelo bja go ahlola Jesu. Mmuši wa Galilea e lego Heroda Antipase (morwa wa Heroda yo Mogolo) o Jerusalema bakeng sa go keteka Paseka. Ka gona Pilato o romela Jesu go Heroda. Heroda Antipase ke yena a dirilego gore Johane Mokolobetši a kgaolwe hlogo. Ka moragonyana, ge Heroda a ekwa gore Jesu o dira mehlolo, o be a nagana gore Jesu e ka ba e le Johane yo a tsošitšwego bahung.—Luka 9:7-9.

Bjale Heroda o thabišwa ke go bona Jesu. Se ga se ka baka la gore o nyaka go thuša Jesu goba o kganyoga go dira boiteko le ge e le bofe bja go bona ge e ba go na le ditatofatšo le ge e le dife tšeo di kwagalago tšeo a latofatšwago ka tšona. Heroda o fo ba a nyaka go mmona gomme o “holofetše go bona [Jesu] a dira mohlolo.” (Luka 23:8) Lega go le bjalo, Jesu ga a nyake go kgotsofatša Heroda. Ge e le gabotse, ge Heroda a mmotšološiša, Jesu ga a arabe. Ka ge Heroda le bahlabani ba gagwe ba nyamišitšwe ke seo, ba “hlompholla” Jesu. (Luka 23:11) Ba mo apeša seaparo sa maemo gomme ba a mo kwera. Ke moka Heroda o romela Jesu go Pilato. Heroda le Pilato e be e le manaba, eupša bjale ba fetoga bagwera ba kgonthe.

Ge Jesu a boa, Pilato o bokanya baperisita ba bagolo, babuši ba Bajuda le setšhaba gomme o re: “Ke mo sekišitše pele ga lena, eupša mothong yo ga ke hwetše mabaka a melato yeo ba mo latofatšago ka ona. Ge e le gabotse, le Heroda ga se a a hwetša, gobane o mo gomišeditše go rena, ga se a dira selo seo se swanelwago ke lehu. Ka gona ke tla mo otla gomme ka mo lokolla.”—Luka 23:14-16.

Pilato o ikemišeditše go lokolla Jesu, ka ge a lemoga gore baperisita ba mo gafetše go yena ka baka la mona. Ge Pilato a dutše a leka go lokolla Jesu, o hwetša tutuetšo e oketšegilego ya go dira seo. Ge a sa dutše sedulong sa gagwe sa kahlolo, mosadi wa gagwe o mo romela molaetša o rego: “O se ke wa tshwenyana le moloki yoo, gobane ke tlaišegile kudu lehono torong [yeo e bonagalago e etšwa go Modimo] ka baka la gagwe.”—Mateo 27:19.

Pilato a ka lokolla bjang monna yo yo a se nago molato, ka ge a swanetše go dira bjalo?