Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

Jesu—Tsela, Therešo le Bophelo

 KGAOLO 131

Kgoši e se Nago Molato e Tlaišega Koteng

Kgoši e se Nago Molato e Tlaišega Koteng

MATEO 27:33-44 MAREKA 15:22-32 LUKA 23:32-43 JOHANE 19:17-24

  • JESU O KOKOTELWA KOTENG YA TLHOKOFATŠO

  • LESWAO LE LEGO KA GODIMO GA HLOGO YA JESU LE DIRA GORE A KWERWE

  • JESU O NEA BATHO KHOLOFELO YA GO PHELA LEFASENG LA PARADEISE

Jesu o išwa lefelong leo le sego kgole le motse moo yena le disenyi tše pedi ba tla bolaelwago gona. Lefelo leo le bitšwa Gologotha, goba Lefelo la Magata, gomme ke lefelo leo motho a le bonago ‘a le kgojana.’—Mareka 15:40.

Banna ba bararo bao ba ahlotšwego ba a apolwa. Ke moka ba newa beine yeo e tswakilwego le setagi sa mira le sabohloko. Go bonagala basadi ba Jerusalema e le bona ba dirilego motswako woo, gomme Baroma ga ba time bao ba bolawago seno se seo se bolayago bohloko. Lega go le bjalo, ka morago ga gore Jesu a se latswe, o gana go se nwa. Ka baka la’ng? O nyaka gore a be a hlaphogetšwe ka mo go feletšego tekong ye e kgolo kudu; o nyaka go phafoga le go botega go fihla lehung.

Jesu o kokotelwa koteng. (Mareka 15:25) Mašole a mo kokotela ka dipikiri diatleng le dinaong, gomme dipikiri tšeo di gagola letlalo le dinama, e lego seo se kwešago bohloko kudu. Ge kota e emišwa, bohloko bja gona bo fihla lerapong ge boima bja mmele wa Jesu bo gagola moo a kokotetšwego ka dipikiri. Lega go le bjalo, Jesu ga a omanye mašole ao. O a rapela o re: “Tate, ba lebalele, gobane ga ba tsebe seo ba se dirago.”—Luka 23:34.

Baroma ba tlwaetše go bea leswao leo le hlalosago molato wa sesenyi seo se ahlotšwego. Lebakeng le, Pilato o beile leswao leo le balegago ka gore: “Jesu wa Monatsaretha, Kgoši ya Bajuda.” Le ngwadilwe ka Seheberu, Selatine le Segerika, ka gona batho ka moka ba kgona go le bala. Tiro ya Pilato e bontšha kamoo a nyatšago Bajuda bao ba gapeleditšego gore Jesu a bolawe. Baperisita ba bagolo bao ba tshwenyegilego ba gana ka gore: “O se ke wa ngwala gore: ‘Kgoši ya Bajuda,’ eupša gore o itše: ‘Ke nna Kgoši ya Bajuda.’” Lega go le bjalo, ka ge a se sa nyaka gore ba mo diriše, Pilato o araba ka gore: “Seo ke se ngwadilego, ke se ngwadile.”—Johane 19:19-22.

Baperisita bao ba galefilego ba bušeletša bohlatse bja maaka bjoo ba bego ba bo neile pejana ge Jesu a be a sekišwa ke lekgotla la Sanhedrine. Ga go makatše ge bafeti ka tsela ba šišinya dihlogo ka tsela ya go kwera gomme ba bolela ka bogale ba re: “Kgonee! Wena yo o bego o re o tla phušola tempele wa e aga ka matšatši a mararo, iphološe ka gore o theoge moo koteng ya tlhokofatšo.” Ka mo go swanago, baperisita ba bagolo le bamangwalo ba botšana ba re: “Anke Kriste Kgoši ya Isiraele bjale a theoge koteng ya tlhokofatšo gore re bone gomme re dumele.” (Mareka 15:29-32) Jesu o rogwa le ke bahlakodi ba ba ahlotšwego bao ba lego ka go le letona le le letshadi la gagwe, gaešita le ge e le yena feela yo a tlogago a se na molato.

Mašole a mane a Baroma le ona a kwera Jesu. A ka ba a be a enwa beine e galakago, ka gona go bonagala bjale a swere e nngwe a le pele ga Jesu a mo kwera. Ga go pelaelo gore ga a kgone go otlolla letsogo gore a e tšee. Baroma ba bolela ka leswao leo le lego ka godimo ga hlogo ya Jesu ka tsela ya go kwera, ba re: “Ge e ba o le Kgoši ya Bajuda, iphološe.” (Luka 23:36, 37) Nagana ka seo! Motho yo a ipontšhitšego e le tsela, therešo le bophelo bjale o swarwa gampe le go kwerwa go sa swanela. Lega go le bjalo, o welwa ke tšeo ka moka, a sa omanye Bajuda bao ba mmogetšego, mašole a Baroma ao a mo kwerago goba disenyi tše pedi tšeo di ahlotšwego tšeo di lego hleng ga gagwe.

Mašole a mane a tšere diaparo tša Jesu tša ka ntle gomme a di arola diripa tše nne. A dira matengwa go bona gore ke mang yo a tlago go hwetša karolo efe. Lega go le bjalo, seaparo sa Jesu sa ka ntle ke sa maemo a godimo kudu, “se be se se na moroko, se logilwe go tloga godimo go theoša le botelele bja sona.” Mašole a re: “A re se se gagoleng, eupša a re se direleng matengwa re bone gore e tla ba sa mang.” Ka go re’alo mašole a phethagatša lengwalo le le rego: “Ba abelane diaparo tša ka tša ka ntle gomme seaparo sa ka ba se direla matengwa.”—Johane 19:23, 24; Psalme 22:18.

Ge nako e dutše e eya, sesenyi se sengwe se lemoga gore ruri Jesu e swanetše go ba e le kgoši. Se omanya mogwera wa sona ka mantšu a rego: “Na ga o boife Modimo le gatee, ka ge bjale o ahlotšwe ka tsela e swanago? Rena kotlo ye e re swanetše, gobane re amogela ka mo go tletšego seo se re swanetšego bakeng sa dilo tšeo re di dirilego; eupša motho yo ga se a dira selo se se tšwilego tseleng.” Ke moka se re: “Jesu, o nkgopole ge o tsena Mmušong wa gago.”—Luka 23:40-42.

Jesu o a araba o re: “Ruri ke go botša lehono, o tla ba le nna,” e sego Mmušong, eupša “Paradeiseng.” (Luka 23:43) Kholofetšo ye e fapana le yeo Jesu a e boditšego baapostola ba gagwe, e lego ya gore ba be ba tla dula didulong tša bogoši le yena Mmušong. (Mateo 19:28; Luka 22:29, 30) Lega go le bjalo, sesenyi se se ka ba se kile sa kwa ka lefase la Paradeise leo mathomong Jehofa a bego a le neile gore e be legae la Adama, Efa le ditlogolo tša bona. Bjale sesenyi se se ka hwa se na le kholofelo yeo.

Ithute ka mo go oketšegilego

Na Jesu o Hwetše Sefapanong?

Batho ba bantši ba lebelela sefapano e le leswao la Bokriste. Na re swanetše go se diriša ge re rapela?