Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

MOROKAMI 2010-03-01

Beibele Ruri ke Lentšu la Modimo Leo le Buduletšwego

Beibele Ruri ke Lentšu la Modimo Leo le Buduletšwego

KE ENG seo ge e le gabotse moapostola Paulo a bego a se bolela ge a be a re Beibele e “buduletšwe ke Modimo”? (2 Timotheo 3:16) Paulo, a ngwala ka Segerika, o dirišitše lentšu leo ka go lebanya le bolelago gore “Modimo o hemile.” Ka go rialo, Paulo o be a e-ra gore Modimo ka moya wa gagwe o mokgethwa o ile a hlahla bangwadi ba Beibele go ngwala feela seo A bego a nyaka gore ba se ngwale.

Bangwadi ba ba Beibele “ba boletše se se tšwago go Modimo ge ba be ba išwa ke moya o mokgethwa.” (2 Petro 1: 21) Ka baka leo, moapostola Paulo o be a ka hlalosa dipuku tša Beibele e le “mangwalo a makgethwa, ao a kgonago go go hlalefišetša phologo yeo e lego mabapi le Kriste Jesu.”—2 Timotheo 3:15.

Batho ba bantši ba ganetša ka matla taba ya gore Modimo ke mongwadi wa Beibele. Baswaya-diphošo—gantši le seo moepi wa marope Mohlomphegi Charles Marston a se hlalosago e le “lenyatšo la go hlokomologa pego ya Beibele”—ba ile ba hlasela go botega ga Beibele o šoro. Ba bangwe ba e gana ka gore ke feela “kgoboketšo ya dinonwane.”

Ela Hloko Bohlatse

O dira bjang phetho ya go bota batho bao o kopanago le bona?

Ka gona, na Beibele e ka botwa? Go bohlokwa gore o dire phetho e nepagetšego tabeng ye. Ka baka la’ng? Ka gobane ge e ba Beibele ruri e hupere dipolelo tše tšwago go Modimo, e tla ba bošilo—goba mo go bolayago—go e hlokomologa. Bokgole bjoo o e dumelelago gore e be tutuetšo ya kgonthe ge e hlahla ditiro tša gago le ge e aga ditumelo tša gago bo tla fokotšega ge e ba o fo e lebelela e le lentšu la batho e sego Lentšu la Modimo.—1 Bathesalonika 2:13.

O ka dira phetho bjang? Go ba gona, o dira bjang phetho ya go bota batho bao o kopanago le bona? Go na le seo re nago le kgonthe ya sona. Go thata kudu go bota ka mo go feletšego motho le ge e le ofe yoo o sa mo tsebego gabotse. Ke feela ge o tlwaela batho le go ba tseba gabotse moo o ka tsebago ge e ba ba tloga ba botega. O ka tseba Beibele ka tsela e swanago. O se ke wa fo dumela dikakanyetšo goba gaešita le dithuto tša kgethollo tšeo di tšeelago fase go botega ga Beibele. Tšea nako o nagana ka bohlatse bjoo bo thekgago boipolelo bja Beibele bja gore e “buduletšwe ke Modimo.”

Ditlhaselo tše Tšwago go Bao go Thwego ke Bagwera

O se ke wa nyamišwa ke taba ya gore gaešita le bao ba ipitšago bagwera ba Beibele ba hlasela go ngwalwa le botega ga yona. New Dictionary of Theology e re, lehono, bahlalosi ba bantši  ba Beibele, gaešita le ge ba ipolela gore ke Bakriste, “ba fo bolela ka Lengwalo e le pego ya batho.”

Bo-rathutatumelo ba bantši ba ba le dipelaelo mabapi le yoo a ngwadilego dipuku tša Beibele. Ka mohlala, ba bangwe ba re moporofeta Jesaya ga se a ngwala puku ya Jesaya. Ba re, puku ye ya Beibele e ile ya ngwalwa nako e telele ka morago ga mehla ya Jesaya. Concise Bible Commentary, ya Lowther Clarke e ganetša ka gore “ke setšweletšwa sa menagano e mentši le meloko e mentši.” Eupša dipolelo tše bjalo di hlokomologa taba ya gore Jesu Kriste le barutiwa ba gagwe ba bolela le boelela gore Jesaya ke yena mongwadi wa puku yeo.—Mateo 3:3; 15:7; Luka 4:17; Johane 12:38-41; Baroma 9:27, 29.

Se sebe le go feta, baswaya-diphošo ba Beibele, ba bjalo ka mohlalosi J. R. Dummelow, ba bolela gore diporofeto tšeo di hwetšwago ka pukung ya Daniele “ge e le gabotse ke ditiragalo tša histori tšeo mongwadi a di tšweletšago e le dipolelelo-pele.” Gape, ge ba rialo, ba hlokomologa bohlatse bja Jesu Kriste. Jesu o lemoša malebana le seo a se biditšego “makgapha a bakago tšhwalalanyo, bjalo ka ge go boletšwe ka ona ka Daniele mopoforeta, a eme lefelong le lekgethwa.” (Mateo 24:15) Na ke mo go kwagalago go Mokriste go dumela gore Jesu Kriste o ile a kgatha tema ka go fora batho—gore o be a ka thekga histori yeo e gakantšhitšwego ke boporofeta? Ga go bjalo le gatee.

Na go na le Taba?

O ka botšiša wa re: “Eupša na go na le taba gore dipuku tša Beibele ge e le gabotse di ngwadilwe ke mang?” Ee, go na le taba. O ka lebelela bjang sengwalwa seo se reretšwego go ba lengwalo la bohwa la mogwera ge e ba go hwetšwa gore ge e le gabotse ga se la ngwalwa ke yena? A re re mohlomongwe ditsebi di go botša gore ke la bofora—gore bagwera ka maikemišetšo a mabotse ba ile ba ngwala seo ba dumelago gore ke ditumo tša mogwera wa gago. Na seo se be se ka se dire gore sengwalwa seo se bonagale se se na mohola? Na o be o ka kgodišega gore se be se tloga se bolela dikganyogo tša mogwera wa gago?

Go bjalo le ka Beibele. Ga go makatše ge batho ba bantši—go akaretša le bao ba ipolelago gore ke Bakriste—ba ikwa ba lokologile go hlokomologa seo e se bolelago mabapi le ditaba tše bjalo ka go botega, boitshwaro, bjalo-bjalo. Ke gakae moo o ilego wa kwa batho ba bolela gampe dilo tše bjalo ka, “Aowa, seo se ka go Testamente ya Kgale!”—mo ekago ga e na mohola gakaalo? Le gona, se se bolelwa go sa šetšwe gore Paulo o ile a hlalosa seo go thwego ke Testamente ya Kgale gore ke “mangwalo a makgethwa” ao a “buduletšwego ke Modimo.”

O ka ganetša ka gore, “Ga go pelaelo gore o ka se fo hlokomologa bohlatse bja ditsebi le diithuti ka moka.” Ga go bjalo le gatee! Ka mohlala, re amogela bohlatse bja therešo bja diithuti tšeo di re thušitšego go lemoga dingwalwa tša mathomo tša Beibele. Go molaleng gore diphošo tše dinyenyane di ile tša šwahlela dingwalweng tša Beibele ge di be di ngwalollwa go theoša le nywaga-kgolo. Lega go le bjalo, gopola gore: Go na le phapano e kgolo magareng ga go lemoga gore diphošo tše dinyenyane di ile tša šwahlela dingwalweng  tša Beibele ge di be di ngwalollwa le go gana Beibele ka moka ka gore ke setšweletšwa sa batho.

Tšwela Pele o Dumela ‘Mangwalong a Makgethwa’

Re amogela bohlatse bja therešo bja diithuti tšeo di re thušitšego go lemoga dingwalwa tša mathomo tša Beibele

Pejana ga ge a bolela gore Beibele e buduletšwe ke Modimo, Paulo o ile a botša Timotheo lebaka leo ka lona pego e bjalo e buduletšwego e lego bohlokwa. O itše: “Mehleng ya bofelo . . . batho ba kgopo le baikgakanyi ba tla fetelela ka bobe, ba aroša e bile ba arošwa.” (2 Timotheo 3:1, 13) Mehleng ya Paulo go be go šetše go bonagala ‘ba bohlale le ba tlhaologanyo’ ba diriša “dipolelo tše di kgodišago” go hlalefetša batho le go fokodiša tumelo ya bona go Jesu Kriste. (1 Bakorinthe 1:18, 19; Bakolose 2:4, 8) E le go mo šireletša tutuetšong ya bona, moapostola Paulo o ile a kgothaletša Timotheo gore a ‘tšwele pele dilong tšeo a ithutilego tšona go tloga boseeng mangwalong a makgethwa’ ao a tšwago go Modimo.—2 Timotheo 3:14, 15.

Go sa dutše go le bohlokwa go wena gore o dire bjalo mo “mehleng ya bofelo.” O se ke wa tšeela fase kotsi ya go forwa ka seo gantši e lego “dipolelo tše di kgodišago” kudu tšeo di bolelwago ke batho ba bohlale kudu. Go e na le moo, go swana le Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga, itšhireletše ka go ithekga ka mo go feletšego ka seo o ithutago sona matlakaleng a Beibele—yeo ruri e lego Lentšu la Modimo leo le buduletšwego.

Dihlatse tša Jehofa di tla thabela go go thuša go aga tumelo Beibeleng. Ka mohlala, di tla go bontšha kamoo melao ya motheo ya Beibele e itlhatsetšego e le e ka botwago historing ka moka; kamoo Beibele e dumelelanago le thutamahlale ge e bolela ka ditaba tša tša thutamahlale; kamoo e dumelelanago ka gona go tloga ka mathomong go fihla ka mafelelong; kamoo diporofeto tša yona di phethagalago ntle le phošo—bjalo-bjalo. Ge e ba o ka thabela seo, ikwe o lokologile go ngwalela bagatiši ba makasine wo bakeng sa tsebišo yeo e thušitšego batho ba dimilione ba dipelo tše di botegago go bona gore Beibele ruri ke Lentšu la Modimo.