Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

MOROKAMI (KGATIŠO E ITHUTWAGO) DECEMBER 2015

Phetolelo e Phelago ya Lentšu la Modimo

Phetolelo e Phelago ya Lentšu la Modimo

“Lentšu la Modimo le a phela.”—BAHEBERU 4:12.

DIKOPELO: 37, 116

1. (a) Modimo o ile a nea Adama modiro ofe? (b) Go tloga ka nako yeo, batho ba Modimo ba dirišitše mpho ya leleme bjang?

JEHOFA MODIMO o neile batho mpho ya leleme. Serapeng sa Edene, Modimo o ile a nea Adama modiro wa go nea diphoofolo ka moka maina. Adama o ile a nea phoofolo e nngwe le e nngwe leina leo le e swanetšego. (Genesi 2:19, 20) Go tloga ka nako yeo, batho ba Modimo ba dirišitše mpho ya leleme go tumiša Jehofa le go botša ba bangwe ka yena. Mehleng yeno, batho ba Modimo ba diriša mpho ye go fetolela Beibele gore batho ba oketšegilego ba kgone go ithuta ka Jehofa.

2. (a) Ditho tša Komiti ya Phetolelo ya Beibele ya Lefase le Lefsa di dirišitše melao efe ya motheo ge di be di fetolela Beibele? (b) Re tlo ithuta’ng sehlogong se?

2 Go na le diphetolelo tše dikete tša Beibele, eupša diphetolelo tše dingwe di nepagetše go feta tše dingwe. E le gore Komiti ya Phetolelo ya Beibele ya Lefase le Lefsa e fetolele Beibele ka tsela e nepagetšego, e ile ya dira phetho ya go latela melao e latelago e meraro ya motheo: (1) Go godiša leina la Modimo le go le ngwala ka Lentšung la gagwe ka makga a mantši go etša ge go  dirilwe Mangwalong a mathomo. (Bala Mateo 6:9.) (2) Go fetolela molaetša wa mathomo lentšu ka lentšu moo go kgonegago, moo go sa kgonegego, go fetolelwa kgopolo. (3) Go diriša leleme leo le balegago gabonolo le leo le kwešišegago. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) (Bala Nehemia 8:8, 12.) Melao ye ya motheo e dirišitšwe ke bafetoledi ba Phetolelo ya Lefase le Lefsa malemeng a fetago a 130. Sehlogong se, re tla ithuta kamoo melao ye ya motheo e dirišitšwego ka gona ge go be go fetolelwa kgatišo e kaonefaditšwego ya 2013 ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa le kamoo e fetolelwago ka gona malemeng a mangwe.

BEIBELE YEO E GODIŠAGO LEINA LA MODIMO

3, 4. (a) Re hwetša kae ditlhaka tša Tetragrammaton? (b) Diphetolelo tše dintši tša Beibele di dirile’ng ka leina la Modimo?

3 Leina la Modimo le emelwa ke ditlhaka tše nne tša Seheberu tšeo di bitšwago Tetragrammaton. Re hwetša ditlhaka tša Tetragrammaton dingwalweng tše dintši tša kgale tša Seheberu, tše bjalo ka Mangwalo a go Phuthwa a Lewatleng le le Hwilego. Le gona re ka di hwetša dikoping tše dingwe tša Septuagint ya Segerika. Dikopi tše di ngwadilwe nywageng e ka bago e 200 pele Kriste a ka tla lefaseng le ka morago ga nywaga e 100 Kriste a ile legodimong. Batho ba bantši ba a kgahlega ge ba bona makga a mantši ao leina la Modimo le tšwelelago ka ona dingwalweng tše tša kgale.

Batho ba bantši ba a kgahlega ge ba bona makga a mantši ao leina la Modimo le tšwelelago ka ona dingwalweng tša kgale

4 Go molaleng gore leina la Modimo le swanetše go ba ka Beibeleng. Lega go le bjalo, diphetolelo tše dintši ga di na leina la Modimo. Ka mohlala, nywaga e mebedi feela ka morago ga gore Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Bakriste a Segerika e lokollwe, kgatišo e kaonefaditšwego ya American Standard Version e ile ya lokollwa. Kgatišo ya yona ya 1901 e be e na le leina la Modimo, eupša kgatišo ya yona e kaonefaditšwego ya 1952 e be e se na lona. Ka baka la’ng? Bafetoledi ba yona ba be ba nagana gore go be “go tloga go fošagetše” go diriša leina la Modimo. Diphetolelo tše dintši tša Seisemane gotee le tša maleme a mangwe, di dirile se se swanago.

5. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go diriša leina la Modimo ka Beibeleng?

5 Na ruri go na le taba gore bafetoledi ba tsenya leina la Modimo ka diphetolelong tša bona goba ga ba le tsenye? Ee! Jehofa, yena Mongwadi wa Beibele, o nyaka batho ba tseba leina la gagwe. Mofetoledi wa kgonthe o swanetše go tseba seo mongwadi a se nyakago gomme seo se kgome kamoo a tlago go fetolela ka gona. Mangwalo a mantši a bontšha gore leina la Modimo le bohlokwa le gore le swanetše go godišwa. (Ekisodo 3:15; Psalme 83:18; 148:13; Jesaya 42:8; 43:10; Johane 17:6, 26; Ditiro 15:14) Le gona Jehofa o buduletše  bangwadi ba Beibele gore ba diriše leina la gagwe ka makga a dikete ka dingwalweng tša bogologolo. (Bala Hesekiele 38:23.) Ka gona ge bafetoledi ba ntšha leina la Modimo ka Beibeleng, ga ba hlomphe Jehofa.

6. Ke ka baka la’ng leina la Modimo le ile la tsenywa mafelong a mangwe a tshelelago kgatišong e kaonefaditšwego ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa?

6 Lehono go na le bohlatse bjo bo oketšegilego bja gore re diriše leina la Jehofa. Kgatišo e kaonefaditšwego ya 2013 ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa e diriša leina la Modimo ka makga a 7 216. Le dirišitšwe mafelong a mangwe a tshelelago go feta tokollong ya pele ga ye. Go a mahlano a mafelo ao, le ile la tsenywa ka gobane le ile la hwetšwa Mangwalong a go Phuthwa a Lewatleng le le Hwilego ao a sa tšwago go lokollwa semmušo. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Mafelo ao a go 1 Samuele 2:25; 6:3; 10:26; 23:14, 16. Lefelong la botshelela, go Baahlodi 19:18, leina la Modimo le tsentšwe ka morago ga gore go hlahlobje ka mo go tseneletšego dingwalwa tša kgale tša Beibele tšeo di botwago.

7, 8. Leina Jehofa le bolela’ng?

7 Bakriste ba therešo ba nagana gore go bohlokwa go kwešiša seo leina la Modimo le se bolelago ka botlalo. Leina la gagwe le bolela gore “Yo a Bakago go ba Gona.” * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Peleng, dikgatišo tša rena di be di diriša Ekisodo 3:14 go hlalosa seo leina la Modimo le se bolelago. Lengwalo leo le re: “KE TLA BA SEO KE NYAKAGO GO BA SONA.” Kgatišo e kaonefaditšwego ya 1984 e hlalošitše gore Jehofa o baka gore yena a be seo a nyakago go ba sona e le gore a phethagatše dikholofetšo tša gagwe. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Lega go le bjalo, kgatišo e kaonefaditšwego ya 2013 e hlalosa ka gore: ‘Le ge leina Jehofa le ka akaretša kgopolo ye, seo le se bolelago ga se felele go seo yena a kgethago go ba sona. Seo le se bolelago se akaretša le seo a bakago gore se direge mabapi le tlholo ya gagwe le go phethagatšwa ga morero wa gagwe.’

8 Jehofa o dira gore tlholo ya gagwe e be seo a nyakago gore e be sona. Ka mohlala, Modimo o ile a dira gore Noa a age areka, a dira gore Betsalele e be sekgwari sa mošomo wa diatla, Gideone e be mogale wa ntwa gomme Paulo e be moromiwa. Batho ba Modimo ba kwešiša gabotse bohlokwa bja seo leina la gagwe le se bolelago, ke ka baka leo Komiti ya Phetolelo ya Beibele ya Lefase le Lefsa e ilego ya le tsenya phetolelong ye.

9. Ke ka baka la’ng Sehlopha se Bušago se etiša pele taba ya gore Beibele e fetolelwe ka maleme a mangwe?

9 Diphetolelo tše di oketšegilego tša Beibele ga di diriše leina la Modimo. Go e na le moo, bafetoledi ba diriša sereto “Morena” goba leina la modimo wa lefelong la gabo bona. Le ke le lengwe la mabaka a magolo a gore Sehlopha se Bušago se nagane gore go bohlokwa kudu gore batho ba maleme ka moka ba be le Beibele yeo e godišago leina la Modimo. (Bala Maleaki 3:16.) Go fihla ga bjale, leina la Jehofa le godišwa ka dikgatišong tša Phetolelo ya Lefase le Lefsa ka maleme a ka godimo ga a 130.

 PHETOLELO E KWAGALAGO LE E NEPAGETŠEGO

10, 11. Go bile le mathata afe ge go dutše go fetolelwa Phetolelo ya Lefase le Lefsa malemeng a mangwe?

10 Go bile le mathata a mantši ge go be go fetolelwa Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Seisemane malemeng a mangwe. Ka mohlala, kgatišo ya Seisemane e dirišitše lentšu la Seheberu la “Sheol” go Mmoledi 9:10 le ditemaneng tše dingwe. Lentšu le le be le dirišitšwe le Dibeibeleng tše dingwe tša Seisemane. Lega go le bjalo, maleme a mantši a be a ka se dire seo ka gobane babadi ba bantši ba maleme ao ba be ba sa tsebe lentšu leo la Seheberu. Le be le se gona ka dipukuntšung tša bona, e bile ba bangwe ba be ba nagana gore ke leina la lefelo le itšego. Ka baka leo, bafetoledi ba ile ba dumelelwa go fetolela lentšu la Seheberu la “Sheol” le la Segerika la “Hades” e le “Bodulabahu.” Lentšu le le fetoletšwe ka mo go nepagetšego go hlalosa mantšu ao, e bile le dira gore mangwalo a kwagale gabotse.

11 Mantšu a Seheberu le a Segerika bakeng sa lentšu “soul” le ona a be a le thata go fetolelwa malemeng a mangwe. Malemeng ao, lentšu “soul” gantši le bolela ka sepoko goba ka selo se itšego seo se tšwago mmeleng wa motho ge a ehwa. E le gore bafetoledi ba pheme kgopolo yeo e fošagetšego, ba ile ba dumelelwa go fetolela lentšu “soul” go ya ka taba yeo go bolelwago ka yona. Ditlhaloso tša lentšu “soul” di ka hwetšwa ka go lemetletšo la New World Translation of the Holy Scriptures—With References. Tsebišo e thušago ya mabapi le mantšu a Seheberu le a Segerika e ngwadilwe mengwalong ya ka tlase kgatišong e kaonefaditšwego e le gore e balege le go kwešišega gabonolo.

Komiti e ile ya lekola dipotšišo tše diketekete tša bafetoledi ba Beibele ge e be e kaonefatša kgatišo ya Seisemane

12. Ke diphetogo dife tše dingwe tšeo di dirilwego ka kgatišong e kaonefaditšwego ya 2013? (Bona le sehlogo se se rego “Kgatišo e kaonefaditšwego ya 2013 ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa,” seo se lego ka go kgatišo e ithutwago ya Seisemane ya tokollo ye.)

 12 Dipotšišo tša bafetoledi di ile tša bontšha dilo tše dingwe tšeo di ka dirago gore Beibele e se kwešišege. Ka gona ka September 2007, Sehlopha se Bušago se ile sa dumelela komiti ya go fetolela Beibele gore e kaonefatše kgatišo ya Seisemane. Komiti yeo e ile ya lekola dipotšišo tše diketekete tša bafetoledi ba Beibele ge e be e kaonefatša kgatišo yeo. Mantšu a kgale a Seisemane a ile a tšeelwa legato ke a mehleng yeno, e lego seo se dirilego gore phetolelo ye e balege gabonolo le go kwešišega ntle le go tšwa tabeng. Maleme ao a sa tšwago go fetolela Beibele le wona a ile a thuša komiti ye gore e kaonefatše Seisemane sa kgatišo ye.—Diema 27:17.

DITEBOGO TŠE DIKGOLO

13. Batho ba bantši ba ikwa bjang ka kgatišo e kaonefaditšwego ya 2013?

13 Batho ba bantši ba ikwa bjang ka kgatišo e kaonefaditšwego ya Seisemane ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa? Ntlokgolo ya Dihlatse tša Jehofa kua Brooklyn, New York, e amogetše mangwalo a mantši a ditebogo ao a tšwago go bana babo rena le dikgaetšedi. Ba bantši ba ikwa go swana le kgaetšedi yo mongwe yo a ngwadilego gore: “Beibele e bjalo ka bobolokelo bja mahumo le mabenyabje a bohlokwa kudu. Go bala mantšu a Jehofa ao a kwagalago o diriša kgatišo e kaonefaditšego ya 2013 go ka bapišwa le go hlahloba lebenyabje le lengwe le lengwe, o kgahlwa ke dikarolo tše dintši tša lona, mmala wa lona le bobotse bja lona. Ka ge ga bjale Mangwalo a phetolelo e kaonefaditšwego a le ka leleme le bonolo, a nthušitše go tseba Jehofa gakaone, yoo a lego bjalo ka tate yo a mpalelago mantšu a gagwe a homotšago a nkgokaretše.”

14, 15. Batho ba ikwa bjang ka go ba le Phetolelo ya Lefase le Lefsa ka maleme a mangwe?

14 Batho bao ba bolelago maleme a mangwe ntle le Seisemane le bona ba leboga Phetolelo ya Lefase le Lefsa. Mokgalabje yo mongwe wa kua Sofia, Bulgaria, o boletše ka kgatišo ya Sebulgaria ka gore: “Ke badile Beibele ya Sebulgaria ka nywaga e mentši, eupša ga sa nka  ka bala phetolelo ya go swana le ye yeo e lego bonolo go e kwešiša le yeo e kgomago pelo.” Ka mo go swanago, kgaetšedi yo mongwe wa Albania o ngwadile gore: “Ruri Lentšu la Modimo le a kgahliša ka Sealbania! Ruri ke tokelo e kgolo gore Jehofa a bolele le rena ka segagabo rena!”

15 Dinageng tše dintši, Dibeibele di a tura goba ga go bonolo go di hwetša. Go hwetša Beibele ke tšhegofatšo e kgolo! Pego ya Rwanda e itše: “Ka nako e telele, batho ba bantši bao bana babo rena ba bego ba ithuta le bona Beibele ba be ba sa dire tšwelopele ka gobane ba be ba se na Dibeibele. Ba be ba se na tšhelete ya go reka Beibele yeo e bego e rekišwa ke kereke ya lefelong leo. Le gona gantši ba be ba sa kwešiše ditemana tše itšego, e lego seo se bego se ba palediša go dira tšwelopele.” Ge ba be ba hwetša Phetolelo ya Lefase le Lefsa ka segagabo bona, lapa le lengwe la Rwanda leo le nago le bafsa ba bane le ile la re: “Re tloga re leboga Jehofa le mohlanka yo a botegago le wa temogo ka ge ba re neile Beibele ye. Re a diila e bile ga re na tšhelete ya go rekela ditho ka moka tša lapa Dibeibele. Eupša gona bjale yo mongwe le yo mongwe wa rena o na le Beibele ya gagwe. E le go bontšha gore re leboga Jehofa, re bala Beibele letšatši le lengwe le lengwe re le lapa.”

16, 17. (a) Jehofa o nyaka’ng go batho ba gagwe? (b) Ke’ng se re swanetšego go se dira?

16 Kgatišo e kaonefaditšwego ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa e tla hwetšagala ka maleme a oketšegilego nakong e tlago. Sathane o leka go šitiša modiro wo, eupša re a tseba gore Jehofa o nyaka gore batho ba gagwe ka moka ba theetše ge a dutše a bolela le bona ka leleme le le kwagalago le leo le kwešišegago. (Bala Jesaya 30:21.) Kgauswinyane, “lefase le tla tlala tsebo ya Jehofa go etša ge meetse a khurumeditše lewatle.”—Jesaya 11:9.

17 Eka re ka diriša mpho e nngwe le nngwe yeo e tšwago go Jehofa, go akaretša le phetolelo ye yeo e godišago leina la gagwe. Mo dumelele go bolela le wena letšatši le letšatši ka Lentšu la gagwe. O kgona go theetša dithapelo tša rena ka moka ka kelohloko. Go boledišana le yena ka tsela ye go tla re thuša go tseba Jehofa le go feta, gomme ra mo rata kudu.—Johane 17:3.

“Ruri ke tokelo e kgolo gore Jehofa a bolele le rena ka segagabo rena!”

^ par. 2 Bona Lemetletšo A1 ka go kgatišo e kaonefaditšwego ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Seisemane le sehlogo se se rego, “O ka Kgetha Bjang Phetolelo e Botse ya Beibele?” ka go Morokami wa May 1, 2008.

^ par. 6 Mangwalo a go Phuthwa a Lewatleng le le Hwilego a na le nywaga e fetago e 1 000 a le gona go feta dingwalwa tša Seheberu tša Bamasorete.

^ par. 7 Dipuku tše dingwe tša ditšhupetšo di nea tlhaloso ye, eupša ditsebi tše dingwe ga di dumelelane le yona.

^ par. 7 Bona New World Translation of the Holy Scriptures—With References, Lemetletšo 1A, “The Divine Name in the Hebrew Scriptures,” go letlakala 1561.