Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

MOROKAMI (KGATIŠO E ITHUTWAGO) NOVEMBER 2015

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Ke’ng seo baepi ba mašope ba se hweditšego seo se bontšhago gore Jeriko e fentšwe ka nako e kopana?

Joshua 6:10-15, 20 e re madira a Baisiraele a ile a dikologa motse wa Jeriko gatee ka letšatši, ka matšatši a tshelelago. Letšatšing la bošupa, ba ile ba o dikologa ka makga a šupago. Ke moka Modimo o ile a dira gore merako e matla ya Jeriko e we, gomme Baisiraele ba fenya motse woo. Na go na le seo baepi ba mašope ba se hweditšego seo se bontšhago gore Jeriko e rakeletšwe ka nako e kopana, go etša ge Beibele e bolela?

Mehleng ya bogologolo, motse o be o rakelelwa ge madira a be a o dikologile gomme a le kgauswi le go o hlasela. Ge madira a be a ka dikologa motse ka nako e telele, batho ba motseng woo ba be ba eja mo e ka bago dijo ka moka tšeo ba nago le tšona. Ge mafelelong madira ao a hlasela, a be a tšea selo se sengwe le se sengwe seo a se nyakago, go akaretša le dijo tša mafelelo. Ke ka baka leo baepi ba mašope ba hweditšego dijo tše dinyenyane goba ba sa hwetšago selo mašopeng a metseng ya Palestina yeo e hlasetšwego ka tsela ye. Eupša mašopeng a Jeriko ba hweditše se se fapanego. Makasine wa Biblical Archaeology Review o re: “Selo seo se hweditšwego ka bontši kudu mašopeng a Jeriko, go sa balwe dilo tše di dirilwego ka letsopa, ke mabele.” O oketša ka gore: “Ga se gwa tlwaelega go hwetša mabele a mantši ka tsela yeo motseng wo o hlasetšwego.”

Beibele e bolela gore Baisiraele ga se ba ka ba tšea dijo le ge e le dife motseng wa Jeriko ka gobane Jehofa o be a ba laetše gore ba se ke ba di tšea. (Joshua 6:17, 18) Le gona e bolela gore Baisiraele ba hlasetše Jeriko ka seruthwane, gateetee ka morago ga sehla sa puno, ge go be go kgobokeditšwe mabele a mantši kudu motseng woo. (Joshua 3:15-17; 5:10) Ka gona taba ya gore ge motse wa Jeriko o be o hlaselwa go be go sa na le mabele a mantši kudu go wona, e hlatsela gore motse wo o rakeletšwe ka nako e kopana, go etša ge Beibele e bolela.