Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

MOROKAMI (KGATIŠO E ITHUTWAGO) JANUARY 2015

Lebaka Leo re Gopolago Selalelo sa Morena

Lebaka Leo re Gopolago Selalelo sa Morena

“Dulang le dira se e le go nkgopola.”—1 BAKOR. 11:24.

1, 2. Jesu o ile a dira’ng bošegong bja Nisani 14, 33 C.E.? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)

E ŠETŠE e le bošego, eupša ngwedi wo o tletšego o bonegetše Jerusalema. Ke bošego bja Nisani 14, 33 C.E. Jesu le baapostola ba gagwe ba sa tšwa go bina Paseka, e le ge ba gopola go lokollwa ga Baisiraele bokgobeng kua Egipita nywageng e 1 500 pele ga moo. Mo nakong ye, Jesu o thoma selalelo se se kgethegilego a na le baapostola ba gagwe ba 11 bao ba botegago, e lego selalelo seo e bego e tla ba segopotšo sa lehu la gagwe ka ge a be a tlo bolawa lona letšatšing leo. *Mat. 26:1, 2.

2 Jesu o ile a kgopela tšhegofatšo ke moka a fetišetša senkgwa se sa omelwago go baapostola ba gagwe, a re: “Tšeang le je.” A tšea le senwelo sa beine, a leboga gape ke moka a re: “Nwang ka moka ga lena.” (Mat. 26:26, 27) Bošegong bjo bja bohlokwa Jesu o be a ka se sa nea balatedi ba gagwe ba botegago dijo tše dingwe, eupša go be go na le dilo tše dintši tšeo a bego a tla ba botša tšona.

3. Sehlogo se se tlo ahlaahla dipotšišo dife?

 3 Ka tsela yeo, Jesu o ile a thoma Segopotšo sa lehu la gagwe, seo gape se bitšwago “selalelo sa Morena.” (1 Bakor. 11:20) Ba bangwe ba ka botšiša mabapi le sona gore: Ke ka baka la’ng re swanetše go gopola lehu la Jesu? Ke’ng seo se swantšhetšwago ke senkgwa le beine? Re ka itokišeletša bjang bakeng sa Segopotšo? Ke bomang ba swanetšego go ja diswantšhetšo? Gona Bakriste ba arabela bjang go seo Mangwalo a se bolelago ka kholofelo ya bona?

LEBAKA LEO RE GOPOLAGO LEHU LA JESU

4. Lehu la Jesu le dirile gore go kgonege eng?

4 Ka ge re le ditlogolwana tša Adama, re abetšwe sebe le lehu. (Baroma 5:12) Ga go na motho yo a sa phethagalago yo a ka neago Modimo topollo bakeng sa bophelo bja gagwe goba bakeng sa ba bangwe. (Ps. 49:6-9) Lega go le bjalo, Jesu ka lehu la gagwe o lefile tefo e nnoši e amogelegago ya topollo, e lego mmele wa gagwe o phethagetšego le madi a gagwe a tšholotšwego. Ka go nea Modimo mohola wa topollo, Jesu o dirile gore re kgone go lopollwa sebeng le lehung le go hwetša mpho ya bophelo bjo bo sa felego.—Baroma 6:23; 1 Bakor. 15:21, 22.

5. (a) Re tseba bjang gore Modimo le Kriste ba rata batho? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go ba gona segopotšong sa lehu la Jesu?

5 Tokišetšo ya topollo e hlatsela gore Modimo o rata batho. (Joh. 3:16) Sehlabelo sa Jesu ke bohlatse bja gore le yena o a re rata. Pele Jesu a ka tla lefaseng, ge e be e le “mošomi yo a nago le bokgoni” wa Modimo, o be a ‘kgahlwa ke bana ba batho!’ (Die. 8:30, 31) Go leboga Modimo le Morwa wa gagwe go swanetše go re tutueletša go ba gona segopotšong sa lehu la Jesu, ka go re’alo ra kwa taelo yeo e rego: “Dulang le dira se e le go nkgopola.”—1 Bakor. 11:23-25.

SEO SE SWANTŠHETŠWAGO KE SENKGWA LE BEINE

6. Re swanetše go lebelela bjang senkgwa le beine tša Segopotšo?

6 Ge Jesu a be a thoma Segopotšo, ga se a fetoša ka mohlolo senkgwa le beine gore e be nama le madi a gagwe. Go e na le moo, o boletše ka senkgwa gore: “Se se bolela mmele wa ka.” Mabapi le beine o boletše gore: “Se se bolela ‘madi a ka a kgwerano e mpsha,’ ao a tlago go tšhollwa bakeng sa ba bantši.” (Mar. 14:22-24) Ka gona, go molaleng gore senkgwa seo le beine e be e le diswantšhetšo.

7. Ke’ng seo se swantšhetšwago ke senkgwa seo re se dirišago Segopotšong?

7 Tiragalong yeo ya bohlokwa kudu ka 33 C.E., Jesu o ile a diriša senkgwa se se sa omelwago seo se bego se šetše dijong tša Paseka. (Ek. 12:8) Ka dinako tše dingwe, komelo ka Mangwalong e emela go senyega goba sebe. (Mat. 16:6, 11, 12; Luka 12:1) Ka go re’alo, go diriša ga Jesu senkgwa se sa omelwago go be go le bohlokwa ka gobane se be se swantšhetša gabotse mmele wa gagwe wo o se nago sebe. (Baheb. 7:26) Ke ka baka leo re dirišago senkgwa sa mohuta woo Segopotšong.

8. Ke’ng seo se swantšhetšwago ke beine yeo re e dirišago Segopotšong?

8 Beine yeo Jesu a e dirišitšego ka Nisani 14, 33 C.E., e be e swantšhetša madi a gagwe, go etša ge go le bjalo ka beine yeo re e dirišago Segopotšong lehono. Kua Gologotha, e lego lefelo leo le lego ka ntle ga Jerusalema, madi a gagwe a ile a tšhollwa ‘gore re lebalelwe dibe.’ (Mat. 26:28; 27:33) Ka baka la ge senkgwa le beine tša Segopotšo di swantšhetša sehlabelo sa Jesu sa bohlokwa kudu seo a se neetšego bakeng sa batho ba kwago gomme re leboga tokišetšo yeo kudu, ke mo go swanetšego gore yo mongwe le yo mongwe wa rena a itokišeletše go gopola Selalelo sa Morena sa ngwaga le ngwaga.

 TŠE DINGWE TŠA DITSELA TŠA GO ITOKIŠA

9. (a) Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re sepedišane le mmalo wa Beibele wa Segopotšo? (b) O ikwa bjang ka topollo?

9 Ka go bala mmalo wa Beibele wa Segopotšo wo o lego ka khalentareng ya rena le ka pukwaneng ya Go Hlahloba Mangwalo ka Mehla, re ka naganišiša ka seo Jesu a ilego a se dira pejana ga lehu la gagwe. Ka go dira bjalo, se se tla re thuša go lokišeletša dipelo tša rena bakeng sa Selalelo sa Morena. * Kgaetšedi yo mongwe o ngwadile gore: “Re fagahlela nako ya Segopotšo. Ngwaga le ngwaga e ba seo se kgethegilego le go feta. Ke gopola ke eme ka mmušareng . . . ke lebeletše tate wa ka yo a rategago ke moka ka leboga topollo go tšwa pelong. . . . Ke be ke tseba mangwalo ka moka a mabapi le topollo le go a hlalosa! Eupša ke feela ge ke be ke ekwa bohloko bja go hwelwa moo ke ilego ka thaba kudu ge ke nagana ka seo Modimo a tlago go re direla sona ka baka la topollo yeo ya bohlokwa.” Ee, ge re itokišeletša Segopotšo re swanetše go naganišiša kamoo sehlabelo sa Jesu se re lokollago sebeng le lehung.

Diriša dikgatišo tše di lego gona go lokišeletša pelo ya gago bakeng sa Segopotšo (Bona serapa 9)

10. Go itokišeletša Segopotšo go ka kgoma bjang bodiredi bja rena?

10 Go itokišeletša Segopotšo go ka akaretša go rulaganya go oketša bodiredi bja rena ka tsela e itšego, mohlomongwe ka go ba babulamadibogo ba go thuša sehleng sa Segopotšo. Ge re dutše re laletša barutwana ba Beibele le batho ba bangwe gore ba tle Selalelong sa Morena, re tla thabela go bolela ka Modimo, Morwa wa gagwe le ditšhegofatšo tšeo di letetšego bao ba kgahlišago Jehofa le go mo tumiša.—Ps. 148:12, 13.

11. Bakriste ba bangwe kua Korinthe ba be ba eja diswantšhetšo ka tsela efe e fošagetšego?

11 Ge o dutše o itokišeletša Selalelo sa Morena, nagana ka seo moapostola Paulo a se ngwaletšego phuthego ya Bokriste ya kua Korinthe. (Bala 1 Bakorinthe 11:27-34.) Paulo o boletše gore motho le ge e le ofe yo a jago senkgwa le go nwa beine a sa swanela o “oba molato mabapi le mmele le madi a Morena” Jesu Kriste. Ka gona motlotšwa o swanetše go ‘itlhatsela ka morago ga go itekola’ ke moka e be gona a jago diswantšhetšo. Go sego bjalo, o “jela le go nwela go ahlolwa.” Ka baka la boitshwaro bjo bo gobogilego, Bakorinthe ba bantši ba be ba ‘fokola le go babja moyeng, gomme ba bantši ba robetše lehung  la moya.’ Go ka direga gore ba bangwe ba be ba eja le go nwa kudu pele ga Segopotšo le ka morago ga sona moo ba bego ba sa itokiša monaganong le moyeng. Go ja diswantšhetšo ka tsela yeo e fošagetšego go ile gwa dira gore Modimo a se ke a ba amogela.

12. (a) Paulo o bapišitše Segopotšo le eng, gona ke temošo efe yeo a e neilego bao ba jago diswantšhetšo? (b) Motho yo a jago diswantšhetšo o swanetše go dira’ng ge e ba a dirile sebe se segolo?

12 Paulo o ile a bapiša Segopotšo le dijo tšeo motho a di jago le ba bangwe gomme a lemoša bao ba jago gore: “Le ka se nwele senwelong sa Jehofa le senwelong sa batemona; le ka se jele ‘tafoleng ya Jehofa’ le tafoleng ya batemona.” (1 Bakor. 10:16-21) Ge e ba motho yo a jago diswantšhetšo Selalelong sa Morena a dirile sebe se segolo, o swanetše go nyaka thušo go bagolo. (Bala Jakobo 5:14-16.) Ge e ba motlotšwa yo bjalo a tšweleditše “dienywa tše di swanelago boitsholo,” gona ga a nyatše sehlabelo sa Jesu ka go ja diswantšhetšo tša Segopotšo.—Luka 3:8.

13. Ke ka baka la’ng e tla ba mo go holago go rapela ka kholofelo ya rena yeo re e neilwego ke Modimo?

13 Ge re dutše re itokišeletša Segopotšo, re tla holega ge re ka naganišiša ka thapelo ka kholofelo ya rena yeo Modimo a re neilego yona, e ka ba ya go phela legodimong goba lefaseng. Ga go na mohlanka yo a ineetšego wa Jehofa le molatedi yo a botegago wa Morwa wa gagwe yo a ka nyakago go nyatša sehlabelo sa Jesu ka go ja diswantšhetšo tša Segopotšo a se na bohlatse bjo bo kwagalago bja gore ke Mokriste yo a tloditšwego. Ka gona, motho a ka tseba bjang ge e ba a swanetše go ja diswantšhetšo goba a se a swanela go di ja?

KE BOMANG BA SWANETŠEGO GO JA DISWANTŠHETŠO?

14. Kgwerano e mpsha e tswalana bjang le go ja diswantšhetšo tša Segopotšo?

14 Bao ba jago diswantšhetšo tša Segopotšo ba tloga ba kgodišegile gore ba kgweranong e mpsha. Jesu o boletše mabapi le beine gore: “Senwelo se se bolela kgwerano e mpsha ka baka la madi a ka.” (1 Bakor. 11:25) Modimo o ile a diriša moporofeta Jeremia go bolela e sa le pele gore o tla dira kgwerano e mpsha yeo e fapanago le kgwerano ya Molao yeo a ilego a e dira le Baisiraele. (Bala Jeremia 31:31-34.) Modimo o dirile kgwerano e mpsha le Baisiraele ba moya. (Bagal. 6:15, 16) Kgwerano ye e tiišitšwe semolao ka sehlabelo sa Kriste gomme madi a gagwe a dira gore e šome. (Luka 22:20) Jesu ke Mmoelanyi wa kgwerano e mpsha gomme batlotšwa ba botegago bao ba lego kgweranong ye ba amogela bohwa bja legodimong.—Baheb. 8:6; 9:15.

15. Ditho tša kgwerano ya Mmušo ke bomang, gona ba tla ba le tokelo efe ge e ba ba ka dula ba botega?

15 Batho bao ba swanetšego go ja diswantšhetšo tša Segopotšo ba a tseba gore ke ditho tša kgwerano ya Mmušo. (Bala Luka 12:32.) Batho bao ba bego ba fetoga balatedi ba Jesu ba tloditšwego gomme ba mo kgomarela ka potego, ba eba le kabelo ditlaišegong tša gagwe, ba be ba tla buša le yena legodimong. (Bafil. 3:10) Ka ge batlotšwa ba botegago ba le kgweranong ya Mmušo, ba tla buša le Kriste e le dikgoši legodimong ka mo go sa felego. (Kut. 22:5) Batho ba bjalo ke bona ba jago diswantšhetšo Selalelong sa Morena. 

16. Hlalosa ka boripana seo se bolelwago ke Baroma 8:15-17.

16 Ke feela bao moya o mokgethwa o hlatselago gore ke bana ba Modimo ba swanetšego go ja diswantšhetšo Segopotšong. (Bala Baroma 8:15-17.) Ela hloko gore Paulo o dirišitše lentšu la Searama e lego “Aba,” leo le bolelago gore “Tate!” Ngwana a ka diriša lentšu le ge a bitša tatagwe, ka gobane le na le maikwelo a lerato le go bontšha tswalano ya kgauswi go swana le lentšu “papa” e bile le na le tlhompho go swana le lentšu “tate.” Bao ba amogetšego ‘moya wa go amogelwa e  le barwa’ ke bana ba Modimo bao ba tswetšwego ka moya. Moya wa gagwe o hlatselana le moya wa bona, wa dira gore ba lemoge gore ke barwa ba Jehofa bao ba tloditšwego. Ga se feela taba ya gore ga ba nyake go phela mo lefaseng. Ba tloga ba kgodišegile gore e tla ba bajabohwagotee le Jesu Mmušong wa legodimong ge e ba ba ka botega go fihla lehung. Lehono, go na le mašaledi a sego kae feela a balatedi ba Kriste ba 144 000, bao ba “[tloditšwego] ke Mokgethwa,” yena Jehofa. (1 Joh. 2:20; Kut. 14:1) Ke moya wa gagwe wo o dirago gore ba goeletše ka gore: “Aba, Tate!” A tswalano e kgethegilego gakaakang yeo ba nago le yona le Modimo!

GO ARABELA KHOLOFELONG YA GAGO YA MANGWALO

17. Kholofelo ya batlotšwa ke efe, gona ba e lebelela bjang?

17 Ge e ba o le Mokriste yo a tloditšwego, o tla rapela gantši ka kholofelo ya gago ya legodimong. Ge o ekwa Beibele e bolela ka go ‘holofetšwa lenyalo’ ke Monyadi wa legodimong e lego Jesu Kriste, o lebiša seo go wena le gona o fagahlela go ba karolo ya “monyadiwa” wa Kriste. (2 Bakor. 11:2; Joh. 3:27-29; Kut. 21:2, 9-14) Ge Modimo a bolela ka Lentšung la gagwe gore o rata bana ba gagwe ba moya, o arabela ka gore: “Modimo o ra nna.” Le gona ge Lentšu la Jehofa le nea barwa ba gagwe ba tloditšwego ditaelo, moya o mokgethwa o go tutueletša go kwa le go bolela ka pelong gore: “Seo se šupa go nna.” Ka go re’alo moya wa Modimo o hlatselana le moya wa gago gore o na le kholofelo ya go phela legodimong.

18. “Dinku tše dingwe” di na le kholofelo efe, gona o ikwa bjang ka yona?

18 Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba o le karolo ya “lešaba le legolo” la “dinku tše dingwe,” Modimo o go neile kholofelo ya go phela lefaseng. (Kut. 7:9; Joh. 10:16) O nyaka go phela ka mo go sa felego Paradeiseng, le gona o thabela go naganišiša ka seo Beibele e se bolelago ka bophelo bja nakong e tlago mo lefaseng. O lebeletše pele go tlo thabela khutšo o na le ba geno le batho ba bangwe ba lokilego. O fagahletše nako ya ge go hlaelela ga dijo, bodiidi, tlaišego, malwetši le lehu di tla ba di se sa tlaiša batho. (Ps. 37:10, 11, 29; 67:6; 72:7, 16; Jes. 33:24) Le gona o fagahletše go tlo amogela batho bao ba tsošitšwego bahung gomme ba na le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego mo lefaseng. (Joh. 5:28, 29) Ruri o leboga Jehofa gore o go šegofaditše ka kholofelo ya go tlo phela mo lefaseng! Gaešita le ge o sa je diswantšhetšo, o ba gona Segopotšong e le go bontšha gore o leboga sehlabelo sa topollo sa Jesu Kriste.

NA O TLA BA GONA?

19, 20. (a) Ke’ng seo o swanetšego go se dira gore o tle o bone seo Modimo a go holofeditšego sona se phethagala? (b) Ke ka baka la’ng o tla ba gona Selalelong sa Morena?

19 Go sa šetšwe gore kholofelo ya gago ke ya go tlo phela mo lefaseng goba legodimong, e tla phethagala ge feela o bontšha tumelo go Jehofa Modimo, Jesu Kriste le topollong. Ka go ba gona Segopotšong, o tla ba le sebaka sa go naganišiša ka kholofelo ya gago le kamoo lehu la Jesu e lego la bohlokwa ka gona. Ka gona ikemišetše go ba yo mongwe wa batho ba dimilione bao ba tlago go ba gona Selalelong sa Morena ka morago ga ge letšatši le sobetše ka Labohlano, April 3, 2015, Diholong tša Mmušo le mafelong a mangwe lefaseng ka bophara.

20 Go ba gona Segopotšong go ka godiša tebogo ya gago ka sehlabelo sa topollo sa Jesu. Go theetša polelo ya Segopotšo ka kelohloko go ka go tutueletša go bontšha baagišani ba gago lerato ka go ba botša seo o ithutilego sona ka lerato la Jehofa le ka morero wa gagwe o kgahlišago bakeng sa batho. (Mat. 22:34-40) Dira sohle seo o ka se kgonago gore o be gona Selalelong sa Morena.

^ ser. 1 Go Baheberu, letšatši le be le thoma ge letšatši le dikela gomme le fela letšatšing le le latelago ge letšatši le dikela.

^ ser. 9 Bala pukwana ya Tlhahlo ya go Ithuta Lentšu la Modimo, karolo 16.