Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

MOROKAMI (KGATIŠO E ITHUTWAGO) DECEMBER 2013

Na o tla Ikgafa ka Baka la Mmušo?

Na o tla Ikgafa ka Baka la Mmušo?

“Modimo o rata monei yo a neago ka go hlalala.”—2 BAKOR. 9:7.

1. Batho ba bantši ba dira boikgafo bofe, gona ka baka la’ng?

BATHO ba dira boikgafo bakeng sa dilo tšeo ba bonago di le bohlokwa. Batswadi ba gafa nako ya bona, tšhelete le matla go hola bana ba bona. Ge dithaka tša bona di bapala e bile di ipshina ka bophelo, bafsa bao ba nyakago go ipona ka letšatši le lengwe ba emela naga ya gabo bona dipapading tša di-Olympic ba fetša diiri tše dintši letšatši le letšatši ba itlwaetša ka thata. Jesu le yena o ile a ikgafa bakeng sa dilo tšeo di bego di le bohlokwa go yena. O be a sa nyake dilo tša manobonobo, e bile ga se a ka a ba le bana. Go e na le moo, o ile a kgetha go tšwetša pele dikgahlego tša Mmušo. (Mat. 4:17; Luka 9:58) Balatedi ba gagwe le bona ba ile ba gafa dilo tše dintši kudu e le gore ba thekge Mmušo wa Modimo. Go tšwetšwa pele ga Mmušo woo e be e le gabohlokwa kudu go bona moo ba ilego ba ikgafa e le gore ba tšee karolo ka botlalo go thekga Mmušo woo. (Mat. 4:18-22; 19:27) Ka gona re ka ipotšiša gore: ‘Selo sa bohlokwa bophelong bja ka ke’ng?’

2. (a) Ke boikgafo bofe bjoo Bakriste ka moka ba therešo ba swanetšego go bo dira? (b) Ke boikgafo bofe bjo bongwe bjoo ba bangwe ba kgonago go bo dira?

2 Go na le dilo tše dingwe tšeo Bakriste ka moka ba therešo ba swanetšego go ikgafa ka baka la tšona gomme di bohlokwa gore re dule re na le tswalano e botse le Jehofa le go e kgomarela. Di akaretša go gafa nako ya rena le matla gore re rapele, re bale Beibele, re sware borapedi bja lapa, re be gona dibokeng le tirelong ya tšhemo. * (Josh. 1:8; Mat. 28:19, 20; Baheb. 10:24, 25) Ka baka la maiteko a rena le tšhegofatšo ya Jehofa, modiro wa boboledi o gola ka lebelo le legolo gomme batho ba bantši ba tšwela pele ba kgeregela “[thabeng] ya ntlo ya  Jehofa.” (Jes. 2:2) Ba bantši ba thekga mediro ya Mmušo ka go ikgafa gore ba hlankele Bethele, ba thuše ka go agwa ga Diholo tša Mmušo le tša Kopano, go rulaganya dikopano goba go thuša modirong wa tlhakodišo ge go tšweletše dikotsi tša tlhago. Ga se tlamo gore re dire mediro ye gore re tle re hwetše bophelo bjo bo sa felego eupša e bohlokwa e le gore re thekge dikgahlego tša Mmušo.

3. (a) Re holega bjang ge re ikgafa ka baka la Mmušo? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona?

3 Lehono go tloga go nyakega gore re thekge Mmušo ka mafolofolo. Go a thabiša go bona gore ba bantši ba ikgafa ka go rata bakeng sa Jehofa. (Bala Psalme 54:6.) Moya o bjalo wa boikgafo o re tlišetša lethabo le legolo ge re dutše re letetše go tla ga Mmušo wa Modimo. (Doit. 16:15; Dit. 20:35) Lega go le bjalo, ka moka ga rena re swanetše go itlhahlobišiša. Na go na le ditsela tše dingwe tšeo ka tšona re ka ikgafago kutšwanyana ka baka la Mmušo? Re diriša bjang nako ya rena, tšhelete, matla le bokgoni bja rena? Ke dilo dife tšeo re sa swanelago go di hlokomologa? Anke re ahlaahleng mohlala woo re ka o ekišago ge re dira boikgafo bjo bjalo, ka go re’alo ra oketša lethabo la rena.

DIHLABELO ISIRAELENG YA BOGOLOGOLO

4. Baisiraele ba be ba holega bjang ge ba dira dihlabelo?

4 Baisiraele ba mehleng ya bogologolo ba be ba swanetše go neela dihlabelo gore ba lebalelwe dibe. Setšhaba se be se swanetše go neela dihlabelo gore Jehofa a se amogele. Tše dingwe e be e le tlamo, mola tše dingwe e be e le tša boithaopo. (Lef. 23:37, 38) Motho o be a ka neela Jehofa sebego se se feletšego sa go fišwa e le sa boithaopo, goba e le mpho. Mohlala o mogolo wa go neela dihlabelo ke wa ge tempele e be e kgakolwa mehleng ya Solomone.—2 Dikor. 7:4-6.

5. Ke tokišetšo efe yeo Jehofa a ilego a e direla badiidi?

5 Jehofa ka lerato o ile a kwešiša gore batho ba be ba ka se neele dihlabelo tša go lekana, e bile o be a nyaka gore yo mongwe le yo mongwe a neele ka mo a kgonago ka gona. Molao wa Jehofa o be o laetše gore madi a phoofolo a tšhollwe, e lego seo se bego se swantšhetša “moriti wa dilo tše dibotse tše di tlago go tla” ka Morwa wa gagwe Jesu. (Baheb. 10:1-4) Lega go le bjalo, Jehofa o be a fetoga le maemo go dirišweng ga molao. Ka mohlala, Modimo o be a amogela sehlabelo sa maebakgorwana ge motho a be a sa kgone go neela ka seruiwa sa mohlape wa  gagwe. Ka gona, gaešita le badiidi ba be ba kgona go neela Jehofa dihlabelo ba thabile. (Lef. 1:3, 10, 14; 5:7) Le ge diphoofolo tšeo di bego di neelwa di be di sa swane, fela go be go na le dilo tše pedi tšeo motho yo a neelago dihlabelo tša boithaopo a bego a swanetše go di dira.

6. Go be go nyakega gore motho a dire’ng pele a tliša sehlabelo, gona seo se be se le bohlokwa gakaaka’ng?

6 Sa pele, motho yoo o be a swanetše go tliša sehlabelo se sekaonekaone. Jehofa o ile a botša setšhaba gore dihlabelo ka moka di be di swanetše go hloka bosodi e le gore setšhaba se “amogelwe.” (Lef. 22:18-20) Ge e ba phoofolo e be e na le bosodi, Jehofa o be a ka se e amogele e le sehlabelo. Sa bobedi, motho yoo a bego a neela sehlabelo o be a swanetše go hlweka le go hloka bosodi. Ge e ba a be a se a hlweka, o be a swanetše go tliša sebego sa sebe goba sebego sa molato gore a boele a hlweke mahlong a Jehofa pele a ka tliša sebego sa gagwe sa boithaopo. (Lef. 5:5, 6, 15) Se se be se le bohlokwa kudu. Jehofa o be a laetše gore motho yo a ka jago sehlabelo sa mohlakanelwa, seo se bego se akaretša dibego tša boithaopo a se a hlweka, a bolawe. (Lef. 7:20, 21) Ka lehlakoreng le lengwe, ge motho yo a bego a tliša sebego a hlwekile mahlong a Jehofa gomme sebego seo le sona se se na bosodi, o be a tla thaba le go kgotsofala.—Bala 1 Dikoronika 29:9.

KAMOO RE IKGAFAGO KA GONA LEHONO

7, 8. (a) Ba bantši ba thabišwa ke’ng ge ba ikgafa ka baka la Mmušo? (b) Ke dilo dife tšeo re ka di gafago?

7 Le lehono ba bantši ba a ikgafa tirelong ya Jehofa gomme seo se a mo thabiša. Go hlankela bana babo rena go a re thabiša. Ngwanabo rena yo mongwe yo a thušago go aga Diholo tša Mmušo le go thuša bao ba hlagetšwego ke dikotsi tša tlhago o re go thata go hlalosa lethabo leo a bago le lona ge a dira mediro ye. O re: “Go bona bana babo rena le dikgaetšedi ba thabile e bile ba hloka mantšu a go leboga go ba le Holo e mpsha ya Mmušo goba ge re ba thuša ge ba wetšwe ke dikotsi tša tlhago go bontšha gore re dira modiro o bohlokwa.”

Dibego tše dintši e be e le tša boithaopo, go fo swana le boikgafo bjo re bo dirago lehono (Bona dirapa 7-13)

8 Go tloga kgale mokgatlo wa Jehofa wa mehleng yeno o dutše o tsoma dibaka tša go thekga modiro wa gagwe. Ka 1904, Ngwanabo rena C. T. Russell o ile a ngwala gore: “Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itebelela e le yo a kgethilwego ke Morena go ba molaki wa nako ya gagwe ka noši, matla a gagwe, tšhelete ya gagwe le dilo tše dingwe, gomme yo mongwe le yo mongwe o  swanetše go tsoma go diriša ditalente tše go ya kamoo a kgonago ka gona gore a tumiše Mong wa gagwe.” Le ge Jehofa a re šegofatša kudu, re swanetše go ikgafa ge re nyaka go mo direla selo se itšego. (2 Sam. 24:21-24) Na re ka diriša gakaone dilo tšeo re nago le tšona?

Ditho tša Bethele kua Australia

9. Ge re diriša nako ya rena, ke molao ofe wa motheo woo Jesu a boletšego ka ona go Luka 10:2-4 woo re ka o dirišago?

9 Nako ya rena. Go nyakega nako e ntši le maiteko a magolo gore go fetolelwe dikgatišo tša rena le go di gatiša, go aga mafelo a borapedi, go rulaganya dikopano, go thuša medirong ya tlhakodišo le go kgatha tema medirong e mengwe ya bohlokwa. Nako ga e gona. Jesu o boletše molao wa motheo woo o ka re thušago. Ge a be a roma barutiwa ba gagwe tšhemong, o ile a ba botša gore ‘ge ba le tseleng ba se ke ba ja nako ge ba dumediša.’ (Luka 10:2-4) Ke ka baka la’ng Jesu a ile a ba nea ditaelo tše bjalo? Seithuti se sengwe sa Beibele se itše: “Ge batho ba ka Bohlabela ba be ba dumedišana, ba be ba sa fo koba dihlogo ganyenyane goba go dumedišana ka matsogo go swana le rena, eupša bona [ba be ba] gokarelana gantši, ba koba dihlogo leboelela gaešita le go khunama ka matolo. Se se be se eja nako e ntši.” Jesu o be a sa kgothaletše balatedi ba gagwe go hloka mekgwa. Go e na le moo, o be a ba thuša gore ba bone gore nako e ile le gore ba be ba swanetše go diriša nako yeo e ba šaletšego go dira dilo tša bohlokwa kudu. (Baef. 5:16) Na re ka diriša molao wo wa motheo e le gore re be le nako e oketšegilego ya go thuša modirong wa Mmušo?

Bagoeledi ba Mmušo Holong ya Mmušo kua Kenya, Afrika

10, 11. (a) Meneelo ya rena ya modiro wa lefase ka bophara e dirišwa ka ditsela dife tše dingwe? (b) Ke molao ofe wa motheo wo o lego go 1 Bakorinthe 16:1, 2 woo o ka re thušago?

10 Tšhelete ya rena. Go nyakega tšhelete e ntši go thekga mediro ya Mmušo. Ngwaga le ngwaga go dirišwa diranta tše dimilione go hlokomela balebeledi ba basepedi, babulamadibogo ba ba kgethegilego le baromiwa. Ga e sa le go tloga ka 1999, go agilwe Diholo tša Mmušo tša ka godimo ga tše 24 500 dinageng tšeo di diilago. Lega go le bjalo, go sa nyakega Diholo tša Mmušo tše e ka bago tše 6 400. Kgwedi le kgwedi go gatišwa dikopi tše dimilione tše 100 tša dimakasine tša Morokami le Phafoga! Modiro wo ka moka o thekgwa ka meneelo ya lena ya boithatelo.

11 Moapostola Paulo o boletše molao wa motheo woo re swanetšego go o latela ge re nyaka go neela. (Bala 1 Bakorinthe 16:1, 2.) O ile a budulelwa go kgothaletša bana babo ba Korinthe gore ba se ke ba emela beke e fela go bona gore ba šetše ka bokae, eupša o ile a ba botša gore ba beele tšhelete e itšego ka thoko mathomong a beke go ya kamoo ba bego ba kgona ka gona. Go etša lekgolong la pele la nywaga, bana babo rena le dikgaetšedi lehono ba rulaganya e sa le pele gore ba tlo neela ka bokae go ya kamoo ba kgonago ka gona. (Luka 21:1-4; Dit. 4:32-35) Jehofa o tšeela godimo moya o bjalo wa go fa.

Moithaopi wa Komiti ya tša Meago ya Tikologo kua Tuxedo, New York, U.S.A.

12, 13. Ke dilo dife tšeo di ka šitišago ba bangwe go neela ka matla a bona le bokgoni, eupša Jehofa o tla ba thuša bjang?

12 Matla a rena le bokgoni. Jehofa o a re thekga ge re diriša matla a rena le bokgoni ka baka la Mmušo. O holofeditše gore o tla re thuša ge re lapa. (Jes. 40:29-31) Na re ikwa eka bokgoni bja rena ga se selo go ka thuša modirong wa gagwe? Na re ipotša gore go na le bao ba ka o dirago gakaone? Gopola gore Jehofa a ka oketša bokgoni bja tlhago bja motho le ge e le ofe, go etša ge a ile a dira bjalo ka Betsalele le Oholiaba.—Ek. 31:1-6; bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.

13 Jehofa o re kgothaletša gore re se ke ra lesa go neela ka sohle seo re ka se kgonago. (Die. 3:27) Ge go be go tsošološwa tempele, Jehofa o ile a botša Bajuda ba kua Jerusalema gore ba naganišiše ka seo se bego se ba šitiša go tsošološa tempele. (Hag. 1: 2-5) Ba ile ba šitišega gomme ba kgaotša go tsošološa tempele. Re swanetše go ipotšiša ge e ba dilo tšeo re di etišago pele di dumelelana le thato ya Jehofa. Na re ka ‘šetša ditsela tša rena’ gore re tšee karolo ka botlalo modirong wa Mmušo mehleng ye ya bofelo?

GO IKGAFA KAMOO RE KA KGONAGO KA GONA

14, 15. (a) Mohlala wa bana babo rena bao ba diilago o re kgothatša bjang? (b) Re swanetše go ikemišetša go dira’ng?

14 Batho ba bantši ba dula dinageng tšeo tlaišego le bodiidi di iphilego matla. Mokgatlo wa rena o katanela go ‘tlatša’ goba go thuša bana babo rena ba dinageng tše bjalo. (2 Bakor. 8:14) Lega go le bjalo, gaešita le bana babo rena bao ba se nago sa bona ba tšeela godimo tokelo ya go neela. Jehofa o thaba kudu ge bao ba diilago ba tutueletšega go nea ka go hlalala.—2 Bakor. 9:7.

15 Nageng e nngwe yeo e diilago kudu Afrika, bana babo rena ba bangwe ba rekiša tše dingwe tša ditšweletšwa tšeo ba di bunnego dirapaneng tša bona e le gore ba thekge modiro wa Mmušo. Yona nageng yeo, go be go dirilwe dithulaganyo tša go aga Holo ya Mmušo yeo e bego e tloga e nyakega. Bana babo rena le dikgaetšedi ba moo ba be ba nyaka go tsenya letsogo. Lega go le bjalo, modiro wa go aga o be o tlo dirwa sehleng sa go lema. Ka ge ba be ba tloga ba nyaka go thuša, ba be ba thoma ka go aga Holo ya Mmušo mosegare ke moka mantšiboa ba eya mašemong go yo lema. A moya o mobotse gakaakaang wa boikgafo! Se se re gopotša ka bana babo rena ba lekgolong la pele la nywaga ba kua Matsedonia. Le ge ba be ba aparetšwe ke ‘bodiidi bjo bogolo,’ ba ile ba kgopela ka go lopa gore le bona ba be le tokelo ya go ntšha meneelo. (2 Bakor. 8:1-4) Ka mo go swanago, eka yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka neela ka go ‘lekana le tšhegofatšo yeo Jehofa a mo šegofaditšego ka yona.’—Bala Doiteronomio 16:17.

16. Re ka dira’ng go kgonthišetša gore Jehofa o amogela tirelo ya rena ya boikgafo?

16 Lega go le bjalo, go na le seo re swanetšego go se ela hloko. Go etša Baisiraele ba bogologolo, le rena re swanetše go kgonthišetša gore tirelo ya rena ya boikgafo e a amogelega go Modimo. Ke’ng seo se ka dirago gore e se amogelege? Ga se ra swanela go lebala gore malapa a rena le go hlankela Jehofa di tla pele. Go gafa nako ya rena le go nea ba bangwe dilo tšeo re nago le tšona ga se gwa swanela go re šitiša go hlokomela malapa a rena moyeng le nameng. Go sego bjalo, re tla ba re neela ka seo re se nago sona. (Bala 2 Bakorinthe 8:12.) Go oketša moo, re swanetše go itlhokomela moyeng. (1 Bakor. 9:26, 27) Lega go le bjalo, kgodišega gore ge re phela ka go dumelelana le ditekanyetšo tša Beibele, tirelo ya rena ya boikgafo e tla re thabiša le go re kgotsofatša, e bile e tla “amogelega ka mo go kgethegilego” go Jehofa.

BOIKGAFO BJA RENA BO TŠEELWA GODIMO KUDU

17, 18. Re ikwa bjang ka bao ba ikgafago ka baka la Mmušo, gona ke’ng seo ka moka ga rena re swanetšego go naganišiša ka sona?

17 Bana babo rena ba bantši ba ‘itšholla bjalo ka sebego sa dino’ tirelong ya bona go thekga mediro ya bohlokwa ya Mmušo. (Bafil. 2:17) Re leboga kudu bao ba bontšhago moya o bjalo wa go fa. Le gona re reta moya wa boikgafo wa basadi le bana ba bana babo rena bao ba etelelago pele medirong ya Mmušo.

18 Go nyakega mo gontši go thekga modiro wa Mmušo. Anke ka moka ga rena re rapele le go naganišiša kamoo re ka tšeago karolo ka botlalo. O tla hwetša ditšhegofatšo tše dintši gona bjale gomme ya ba tše dintši le go feta “tshepedišong e tlago ya dilo.”—Mar. 10:28-30.

^ ser. 2 Bona sehlogo seo se rego, “Direlang Jehofa Dihlabelo ka Moya ka Moka” ka go tokollo ya Morokami wa January 15, 2012, matlakala 21-25.