Eya go dikagare

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

MOROKAMI (KGATIŠO E ITHUTWAGO) FEBRUARY 2013

O se ke wa Dumelela Selo se go Thibela go Hwetša Kgodišo

O se ke wa Dumelela Selo se go Thibela go Hwetša Kgodišo

“Motho yo a ikokobeditšego o tla godišwa.”—DIE. 29:23.

1, 2. (a) Mantšu a leleme la mathomo bakeng sa “kgodišo” a bolela eng? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahlaahla sehlogong se?

GE O ekwa lentšu “kgodišo,” goba lentšu “letago,” ke eng seo se tlago monaganong wa gago? Na o nagana botse bjo bo phadimago bja tlholo? (Ps. 19:1) Na o nagana tumišo le letago tšeo di newago batho bao ba nago le mahumo, bohlale goba bao ba fihleletšego dilo tše itšego? Ka Mangwalong, mantšu a leleme la mathomo bakeng sa “kgodišo” le “letago” a a swana, gomme a fetišetša kgopolo ya selo seo se imelago. Mehleng ya bogologolo ge tšhelete e be e dirwa ka ditšhipi tše bohlokwa—ge e ba e be e le boima, ke moo e bego e le ya bohlokwa kudu. Mantšu ao a bego dirišwa go bontšha kgopolo ya boima a ile a kwešišwa ka tsela ya seswantšhetšo gore a bolela selo seo se tšeelwago godimo, se sebotsebotse le se se kgahlišago kudu.

2 Gaešita le ge re ka kgahlišwa ke matla, maemo goba botumo bja motho yo mongwe, ke eng seo Modimo a se lebelelago go batho? Ge e le gabotse, Mangwalo a bolela ka kgodišo yeo Modimo a e neago batho. Ka mohlala, Diema 22:4 e re: “Boikokobetšo le go boifa Jehofa di feleletša ka mahumo, kgodišo le bophelo.” Le gona morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “Ikokobetšeng mahlong a Jehofa gomme o tla le godiša.” (Jak. 4:10) Ke kgodišo efe yeo Jehofa a e neago batho? Ke eng seo se ka re thibelago gore re e hwetše? Le gona re ka thuša bjang ba bangwe go hwetša kgodišo ye?

3-5. Jehofa a ka re iša kgodišong efe?

3 Mopsalme o ile a bolela ka kgodišego gore Jehofa o be a tla mo swara ka seatla sa le letona gomme a mo iša letagong la kgonthe. (Bala Psalme 73:23, 24.) Jehofa o dira se ka tsela efe? Jehofa o lebiša bahlanka ba gagwe ba ikokobeditšego letagong ka go ba godiša ka ditsela tše mmalwa. O ba šegofatša ka gore ba kwešiše thato ya gagwe. (1 Bakor. 2:7) O nea bao ba theetšago lentšu la gagwe le go mo kwa letago la go ba le tswalano ya kgauswi le yena.—Jak. 4:8.

4 Le gona Jehofa o nea bahlanka ba gagwe letlotlo le le kgahlišago kudu la bodiredi bja Bokriste. (2 Bakor. 4:1, 7)  Bodiredi bjo bo lebiša kgodišong. Go bao ba dirišago tokelo ya bona ya tirelo gore ba mo tumiše le go hola ba bangwe, Jehofa o ba holofetša gore: “Bao ba nkgodišago ke tla ba godiša.” (1 Sam. 2:30) Batho ba bjalo ba godišwa ka go ba le leina le lebotse le Jehofa, e bile go molaleng gore ba tla bolelwa gabotse ke bahlanka ba bangwe ba Modimo.—Die. 11:16; 22:1.

5 Bao ba ‘holofelago Jehofa gomme ba lota tsela ya gagwe’ ba tla ba le bokamoso bofe? Ba holofetšwa gore: ‘Jehofa o tla le phagamiša gore le tšee lefase e be la lena. Le tla bona ge ba kgopo ba fedišwa.’ (Ps. 37:34) Ba fagahletše go tlo thabela kgodišo e sa bapišwego le selo ya go hwetša bophelo bjo bo sa felego.—Ps. 37:29.

“GA KE AMOGELE LETAGO LE LE TŠWAGO BATHONG”

6, 7. Ke ka baka la’ng ba bantši ba sa ka ba ikemišetša go dumela go Jesu?

6 Ke eng seo se ka re thibelago go hwetša kgodišo yeo Jehofa a ikemišeditšego go re nea yona? Taba e nngwe ke go tshwenyega kudu ka dipono tša batho bao ba se nago le boemo bjo bobotse le Modimo. Ela hloko seo moapostola Johane a se ngwadilego mabapi le babuši ba bangwe ba mehleng ya Jesu, ge a re: “Ba bantši gaešita le babuši ge e le gabotse ba ile ba dumela go [Jesu], eupša ka baka la Bafarisei ba be ba ka se bolele gore ba dumela go yena, e le gore ba se rakwe sinagogeng; gobane ba be ba rata go tumišwa ke batho go feta go tumišwa ke Modimo.” (Joh. 12:42, 43) Ruri e be e tla ba mo go holago kudu ge nkabe babuši bao ba be ba ka se tshwenyege kudu ka seo Bafarisei ba bego ba se nagana.

7 Pejana bodireding bja gagwe, Jesu o ile a bontšha gabotse lebaka leo ka lona ba bantši ba bego ba ka se mo amogele le go se mo dumele. (Bala Johane 5:39-44.) Go be go fetile nywagakgolo e mentši setšhaba sa Isiraele se letile ka go fagahla go tla ga Mesia. Ge Jesu a be a thoma modiro wa gagwe wa go ruta, batho ba bangwe ba ka ba ba ile ba lemoga go tšwa boporofeteng bja Daniele gore nako e beilwego ya go tšwelela ga Kriste e be e fihlile. Dikgwedi pejana ge Johane Mokolobetši a be a dira boboledi, batho ba bantši ba be ba re: “Na mohlomongwe ke yena Kriste?” (Luka 3:15) Bjale Mesia yoo e bego e le kgale a letetšwe o be a le gare ga bona a ruta. Eupša bao ba bego ba tseba Molao ga se ba ka ba mo amogela. Ge Jesu a be a bontšha lebaka la go dira ga bona seo, o ile a ba botšiša gore: “Le ka dumela bjang mola le amogela letago leo le le fanago gomme le sa tsome letago le le tšwago go Modimo a nnoši?”

8, 9. O diriša papišo ya mabapi le seetša, bontšha kamoo letago la batho le ka širago letago la Modimo.

8 Tsela yeo letago la batho le ka širago letago la Modimo e ka bontšhwa ka gore re bapiše letago le seetša. Legohle la rena le lebotse le tletše ka letago. Na o sa gopola ge la mafelelo o be o lebelela sebakabakeng bošego gomme o ikhwetša o dikologilwe ke dinaledi tše diketekete? “Letago la dinaledi” le tloga le kgahliša. (1 Bakor. 15:40, 41) Lega go le bjalo, ge o lebelela dinaledi tšeo o le motseng woo o nago le setarata seo se tletšego ka mabone, sebakabaka seo se bjang? Ruri mabone a motse a ka no dira gore go se kgonege gore re bone seetša seo se tšwago dinaleding tšeo di lego kgole! Na se ke ka gobane mabone ao a tšwago ditarateng, mabaleng a dipapadi le meagong ke a matla goba ke a mabotse kudu go feta seetša seo se tšwago dinaleding? Aowa! Se se direga ka gobane mabone a setarateng a kgauswi kudu le rena gomme a re šitiša gore re kgone go bona tlholo ya Jehofa. E le gore re bone botse bja seetša seo se lego sebakabakeng bošego, re swanetše go thibela goba go phema seetša le ge e le sefe seo se ka dirago gore re bone mabone a maitirelo.

9 Ka tsela e swanago, ge e ba mohuta o fošagetšego wa letago o be o le kgauswi kudu le dipelo tša rena, gona o ka re thibela go tšeela godimo le go tsoma letago le le swarelelago leo Jehofa a nyakago go re nea lona. Ba bantši ba palelwa ke go amogela molaetša wa Mmušo ka gobane ba boifa seo batho bao ba tlwaelanego le bona goba ditho tša lapa ba ka se  naganago ka bona. Eupša na kganyogo ya go nyaka go hwetša letago go tšwa bathong e ka kgoma gaešita le bahlanka bao ba ineetšego ba Modimo? A re re lesogana le itšego le abetšwe gore le dire boboledi tikologong yeo le tsebjago go yona eupša le sa tsebje gore ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Na le tla gomela morago ka go boifa? Goba go thwe’ng ge e ba motho yo mongwe a kwerwa ka baka la go phegelela ga gagwe dipakane tša moya? Na o tla dumelela gore bao ba se nago pono e nepagetšego ka dilo tša moya ba huetše dikgetho tša gagwe bophelong? Goba a re re Mokriste yo a itšego o dirile sebe se segolo. Na o tla uta sebe sa gagwe ka baka la ge a tšhaba go lahlegelwa ke boemo bja gagwe ka phuthegong goba ka baka la ge a sa nyake go nyamiša baratiwa ba gagwe? Boemong bjo go sa tšwago go bolelwa ka bjona, ge e ba selo se bohlokwa kudu e le go lokiša tswalano ya gagwe le Jehofa, gona o tla ‘bitša bagolo ba phuthego’ gomme a tsoma thušo ya bona.—Bala Jakobo 5:14-16.

10. (a) Go tshwenyega kudu ka pono ya ba bangwe ka rena go ka dira bjang gore re be le kahlolo e fošagetšego? (b) Re ka kgodišega ka’ng ge e ba re dira dilo ka boikokobetšo?

10 Go ka direga gore le ge re le Bakriste ba gatelago pele moyeng, modumedigotee le rena a re nee tayo. Dilo tšeo a di lemogago ka rena di ka re thuša ge e ba re sa ikemelele ka baka la boikgogomošo, ra tshwenyega kudu ka botumo bja rena, goba ra lekega gore re lokafatše tsela ya rena. Goba a re re o šoma le modumedigotee le wena selong se itšego. Na go šomišana ga gago le yena go tla huetšwa ke go tshwenyega ka gore ke mang yo a tlago go retwa bakeng sa ditšhišinyo tša gago tše dibotse le go šoma ga gago ka thata? Ge e ba o ikhwetša o le go bjo bongwe bja maemo a, kgodišega gore “motho yo a ikokobeditšego o tla godišwa.”—Die. 29:23.

11. Re swanetše go arabela bjang ka dipelong tša rena ge re retwa, gona ka baka la’ng?

11 Balebeledi le bao ba ‘katanelago’ bolebeledi le bona ba swanetše go hlokomela gore ba se tsome tumišo e tšwago bathong. (1 Tim. 3:1; 1 Bathes. 2:6) Ngwanabo rena o swanetše go arabela bjang ge a hwetša theto e tšwago pelong ka mošomo woo a o dirilego gabotse? Go molaleng gore a ka se itlhomele segopotšo go etša ge Kgoši Saulo a dirile. (1 Sam. 15:12) Lega go le bjalo, na o a lemoga gore dilo tše a di fihleletšego ke ka baka la botho bjo bogolo bja Jehofa le gore katlego le ge e le efe yeo a nago le yona e sa dutše e ithekgile ka ditšhegofatšo tša Modimo le thušo ya gagwe? (1 Pet. 4:11) Tsela yeo re ikwago ka yona ka dipelong tša rena ge re retwa e utolla mohuta wa letago leo re le tsomago.—Die. 27:21.

“LE RATA GO DIRA DIKGANYOGO TŠA TATAGO LENA”

12. Ke eng seo se ilego sa thibela Bajuda ba bangwe go theetša Jesu?

12 Taba e nngwe yeo e ka re thibelago go hwetša kgodišo e tšwago go Modimo ke dikganyogo tša rena. Dikganyogo tše di fošagetšego di ka re thibela go kwa therešo ka mo go feletšego. (Bala Johane 8:43-47.) Jesu o ile a botša Bajuda ba bangwe gore ga se ba theetša molaetša wa gagwe ka gobane ba ‘rata go dira dikganyogo tša tatago bona Diabolo.’

13, 14. (a) Ke eng seo banyakišiši ba se bolelago mabapi le tsela yeo bjoko bo dirago gore motho a kgone go theetša ge batho ba bolela? (b) Ke eng seo se laolago gore ke mang yoo re tla ratago go mo theetša?

13 Seo re se kganyogago se tutuetša tsela yeo re theetšago ka yona. (2 Pet. 3:5) Jehofa o re bopile re na le bokgoni bjo bo makatšago bja gore re thibele lešata leo le sa nyakegego. Ema go se nene gomme o tsepamiše monagano wa gago gore o ka kgona go kwa medumo e mekae yeo e fapafapanego gona bjale. Go ka direga gore o be o sa lemoge e mentši ya yona metsotswaneng e fetilego. Tshepedišo ya bjoko bja gago e be e go thuša go tsepamiša monagano wa gago selong se itšego ge e dutše e thekga bokgoni bja gago bja go kwa medumo e fapafapanego. Eupša banyakišiši ba hweditše gore re thatafalelwa ke go theetša medumo e mentši ka nako e tee kudukudu ge re  theeditše batho ge ba bolela. Se se ra gore ge o theetša batho ba babedi ba bolela ka nako e tee, o swanetše go kgetha gore ke ofe yoo o tlago go mo theetša. Kgetho ya gago e tla ithekga ka gore ke ofe yo o nyakago go mo theetša. Bajuda bao ba bego ba rata go dira dikganyogo tša tatago bona, e lego Diabolo, ga se ba ka ba theetša Jesu.

14 Beibele e re ka tsela e itšego bobedi “bohlale” le ‘botlaela’ di nyaka gore re di theetše ka mehla. (Die. 9:1-5, 13-17) Ka tsela ya seswantšhetšo, bohlale le botlaela di dula di re goeletša gomme seo se nyaka gore re kgethe e nngwe ya tšona. Na re tla theetša mang? Karabo ya rena e ithekgile ka gore re nyaka go dira thato ya mang. Dinku tša Jesu di theetša lentšu la gagwe e bile di a mo latela. (Joh. 10:16, 27) Di ‘ema le therešo.’ (Joh. 18:37) ‘Ga di tsebe lentšu la bašele.’ (Joh. 10:5) Batho ba bjalo ba ikokobeditšego ba hwetša kgodišo.—Die. 3:13, 16; 8:1, 18.

“SE SE BOLELA LETAGO GO LENA”

15. Ditlaišego tša Paulo di ka ba di ile tša “bolela letago” go ba bangwe bjang?

15 Go kgotlelela ga rena gore re dire thato ya Jehofa go tla thuša ba bangwe gore ba hwetše letago. Ge Paulo a be a ngwalela phuthego ya Baefeso, o itše: “Ke le kgopela gore le se ke la lapa ka baka la ditlaišego tša ka bakeng sa lena, gobane se se bolela letago go lena.” (Baef. 3:13) Ke ka kgopolo efe ditlaišego tša Paulo di bego di “bolela letago” go Baefeso? Go ikemišetša ga Paulo go tšwela pele a ba hlankela go sa šetšwe ditlaišego go ile gwa bontšha Baefeso gore ditokelo tšeo ba bego ba na le tšona ka ge e le Bakriste e be e le boikarabelo bjo boima le bjo bohlokwa kudu. Ge nkabe Paulo a ile a ineela ge a be a le tlase ga diteko, na seo se ka be se sa ka sa fetišetša kgopolo ya gore tswalano ya bona le Jehofa, bodiredi bja bona le kholofelo ya bona e be e se tša bohlokwa? Kgotlelelo ya Paulo e ile ya phagamiša Bokriste le go bontšha gore go dira barutiwa go be go feta boikgafo le ge e le bofe bjoo motho a bo dirilego.

16. Ke ditlaišego dife tšeo Paulo a ilego a lebeletšana le tšona ge a be a le Lisitara?

16 Akanya kamoo phišego le kgotlelelo ya Paulo di thušitšego bana babo. Ditiro 14:19, 20 e bega gore: “Bajuda ba fihla ba etšwa Antiokia le Ikonia ba hlohleletša mašaba, a kgatla Paulo ka maswika, a mo gogela ka ntle ga motse [wa Lisitara] a nagana gore o hwile. Lega go le bjalo, ge barutiwa ba mo dikaneditše, a ema gomme a tsena motseng. Ke moka letšatšing le le latelago a tloga le Baranaba ba ya Derebe.” Akanya ka letšatši le lengwe o gobaditšwe gabohloko gomme batho ba nagana gore o hwile eupša letšatši le le latelago wa sepela leeto la dikhilomithara tše 100 ntle le dinamelwa tša mehleng ye!

17, 18. (a) Ke ka kgopolo efe Timotheo a ka bago a ile a latela kgauswi go tlaišwa ga Paulo kua Lisitara? (b) Kgotlelelo ya Paulo e bile le mafelelo afe go Timotheo?

17 Na Timotheo e be e le yo mongwe wa “barutiwa”  bao ba ilego ba thuša Paulo? Pego yeo e lego ka pukung ya Ditiro ga e bolele seo ka go lebanya, eupša go ka direga gore go bile bjalo. Ela hloko seo Paulo a se ngwadilego lengwalong la bobedi leo le yago go Timotheo. O itše: “Wena o latetše thuto ya ka kgauswi, tsela ya ka ya bophelo, . . . tšeo di ntiragaletšego ge ke le Antiokia [go rakwa motseng], Ikonia [ge ba be ba leka go nkgatla ka maswika] le Lisitara [ge ke kgatlwa ka maswika]. Ke kgotleletše ditlaišo tše gomme Morena o ntlhakodišitše go tšona ka moka.”—2 Tim. 3:10, 11; Dit. 13:50; 14:5, 19.

18 Timotheo o ile a ‘latela ditiragalo tšeo kgauswi’ e bile o be a tlwaelane ka mo go feletšego le kgotlelelo ya Paulo. Se se ile sa kgoma Timotheo kudu. Ge Paulo a be a etela Lisitara, o ile a hwetša gore Timotheo ke Mokriste yo a beago mohlala, “a bolelwa gabotse ke bana babo ba Lisitara le Ikonia.” (Dit. 16:1, 2) Ge nako e dutše e eya, Timotheo o ile a swanelegela go rwala boikarabelo bjo boima.—Bafil. 2:19, 20; 1 Tim. 1:3.

19. Kgotlelelo ya rena e ka ba le mafelelo afe go ba bangwe?

19 Go kgotlelela ga rena go direng thato ya Modimo go tla ba le mafelelo a swanago go ba bangwe—kudukudu bafsa, bao bontši bja bona ba tlago go gola gore e be bahlanka ba bohlokwa kudu ba Modimo. Barutiwa ba bafsa ga ba lebelele feela mohlala wa rena le go ithuta go bolela gabotse gotee le bokgoni bjoo re nago le bjona bodireding bja tšhemo eupša gape ba tla holwa ke go bona kamoo re arabelago ka gona maemong a thata bophelong. Paulo o ile a “tšwela pele [a] kgotlelela dilo tšohle” e le gore bohle bao ba dulago ba botega ‘ba ka hwetša letago le le sa felego.’—2 Tim. 2:10.

Bafsa ba tšeela godimo kgotlelelo ya Bakriste ba godilego

20. Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele re nyaka kgodišo e tšwago go Modimo?

20 Ka gona, na ga se ra swanela go tšwela pele re “[tsoma] letago le le tšwago go Modimo a nnoši”? (Joh. 5:44; 7:18) Ruri re swanetše go dira bjalo! (Bala Baroma 2:6, 7.) Jehofa o “nea bophelo bjo bo sa felego go bao ba nyakago letago le kgodišo.” Go oketša moo, “kgotlelelo [ya rena] modirong o mobotse” e tutueletša ba bangwe go dula ba tiile le gore ba holege sa ruri. Ka gona, o se ke wa dumelela selo se go thibela go hwetša kgodišo yeo Modimo a e neago.