Dipeakanyo tša go bula

Kgetha leleme

Eya go menyu wa bobedi

Eya go lelokelelo la dikagare

Eya go dikagare

Dihlatse tša Jehofa

Sepedi

MOROKAMI (KGATIŠO E ITHUTWAGO) FEBRUARY 2013

Baleti ba Mmušiši ba Newa Bohlatse

Baleti ba Mmušiši ba Newa Bohlatse

Ke ngwaga wa 59 C.E. Bagolegwa ba mmalwa ba tsena Roma ka kgoro ya Porta Capena ba hlapeditšwe ke mašole ao a lapišitšwego ke leeto. Mmotong wa Palatine go na le mošate wa Mmušiši Nero yo a hlapeditšwego ke mašole a Mmušiši ao a hlomilego ditšhoša tša ona tšeo di khupeditšwego ke seaparo sa ka ntle sa go kgaphetšwa seo se aparwago ke mašole a Baroma. * Molaodi wa madira a lekgolo e lego Julius o dira gore bagolegwa ba gagwe ba sepele ka tsela ya go feta Lekgotleng la Roma le go rotogela Mmotong wa Viminal. Ba feta serapana seo se tletšego dialetare tša medimo ya Roma e bile ba feta gape lepatlelong la dipontšho moo bahlabani ba bego ba gwanta gona.

Seswantšho sa Baleti ba Mmušiši seo go naganwago gore se tšwa lebotong la Sekabora la Kelaudio leo le agilwego ka 51 C.E.

Gare ga bagolegwa bao go be go na le moapostola Paulo. Dikgwedi pejana ge Paulo a be a le ka gare ga sekepe seo se bego se tšutlwa ke ledimo, morongwa wa Modimo o ile a mmotša gore: “O swanetše go ema pele ga Kesara.” (Dit. 27:24) Na Paulo o be a le kgauswi le go diragalelwa ke seo? Ge a retologa a lebelela motsemošate wa Mmušo wa Roma, ga go pelaelo gore o ile a gopola mantšu ao Morena Jesu a mmoditšego ona a le Toreng ya Antonia kua Jerusalema. Jesu o be a itše go yena: “Eba le sebete kudu! Ka ge o be o dutše o nea bohlatse bjo bo feletšego ka nna Jerusalema, ka mo go swanago o swanetše go nea bohlatse le kua Roma.”—Dit. 23:10, 11.

Mohlomongwe Paulo o ema go se nene gore a lebelele Castra Praetoria, e lego sebo se segolo seo se nago le leboto le letelele leo le bego le agilwe ka ditena tše dikhwibidu gomme ka godimo ga lona go na le mafelo a botšhabelo le ditora. Sebong seo go dula Baleti ba Mmušiši, bao ba hlankelago e le bašireletši ba gagwe, gotee le maphodisa a toropo. Ka ge go be go na le dihlopha tša madira a  ntwa tše 12 * tša Baleti ba Mmušiši le dihlopha tše dingwe tše mmalwa tša madira a motseng ao a bego a le moo, sebo seo se be se kgona go tsenya mašole a dikete tše mmalwa, go akaretša le banamedi ba dipere. Castra Praetoria e be e le segopotšo sa mothopo wa matla a bogoši. Ka ge Baleti ba Mmušiši ba be ba ikarabela ka bagolegwa bao ba tšwago diprofenseng, Juliase o ile a hlahla sehlopha sa gagwe sa bagolegwa gore se tsene ka e nngwe ya dikgoro tše nne tše dikgolo. Ka morago ga leeto le letelele la dikgwedi tše mmalwa, mafelelong o be a fihlišitše bagolegwa ba gagwe moo ba swanetšego go tla gona.—Dit. 27:1-3, 43, 44.

MOAPOSTOLA O RUTA “NTLE LE THIBELO”

Nakong ya leeto, Paulo o ile a hwetša pono yeo e tšwago go Modimo yeo e bontšhago gore batho ka moka bao ba lego sekepeng ba be ba tla phologa ge se be se robega. Ga se a ka a tšwa kotsi ge a be a longwa ke noga yeo e nago le mpholo. O ile a fodiša batho bao ba bego ba babja sehlakahlakeng sa Melite, gomme batho ba moo ba ile ba thoma go bolela gore ke modimo. Ditiragalo tšeo di ka ba di ile tša thoma go kwewa le ke Baleti ba Mmušiši bao ba bego ba dumela ditumelakhwele.

Paulo o be a šetše a bone bana babo bao ba tšwago Roma bao ‘ba bego ba mo gahlaneditše Borekišetšong bja Apiase.’ (Dit. 28:15) Lega go le bjalo, ka ge e be e le mogolegwa, o be a tla phethagatša bjang kganyogo ya gagwe ya go bolela ditaba tše dibotse kua Roma? (Baroma 1:14, 15) Ba bangwe ba be ba nagana gore bagolegwa ba be ba tla išwa go molaodi wa baleti. Ge e ba go be go le bjalo, gona go bonagala Paulo a išitšwe go molaodi yo mogolo wa Baleti ba Mmušiši e lego Afranius Burrus, yoo mohlomongwe a bego a latela mmušiši ka matla. * Go sa šetšwe seo, go e na le gore a hlapetšwe ke ditona tša madira, mohlapetši wa Paulo bjale e ba Moleti o tee wa Mmušiši yoo e lego lešole feela. Paulo o ile a dumelelwa go rulaganya moo a tlago go dula gona e bile o ile a dumelelwa gore a etelwe ke bao ba bego ba nyaka go mmona le go ba botša ditaba tše dibotse “a se na tšhitišo.”—Dit. 28:16, 30, 31.

PAULO O NEA BOHLATSE GO BA BANYENYANE GOTEE LE BA BAGOLO

Maboto a Castra Praetoria ka tsela yeo a lego ka yona lehono

Ge a be a phetha boikarabelo bja gagwe bja boahlodi, Burrus mohlomongwe o ile a botšološiša moapostola Paulo, kua mošate goba kampeng ya Baleti ba Mmušiši, pele a tliša molato woo wa gagwe go Nero. Paulo ga a tlogele sebaka se sa moswananoši sa gore a ‘nee bohlatse go ba banyenyane gotee le ba bagolo.’ (Dit. 26:19-23) Go sa šetšwe seo Burrus a ilego a se lemoga, Paulo o ile a se golegwe kampeng ya Baleti ba Mmušiši. *

 Lefelo la bodulo la Paulo leo a bego a hirile go lona e be e le le legolo moo a bego a kgona go amogela “ditona tša Bajuda” le go di nea bohlatse, gotee le go bo nea batho ba bangwe bao ba ilego ‘ba tla go yena ka bontši lefelong la gagwe la bodulo.’ E bile gona moo go be go na le Baleti ba bangwe ba Mmušiši bao ba bego ba theeditše e bile ba mo kwa ge a “nea bohlatse bjo bo tletšego” go Bajuda bobedi mabapi le Mmušo le ka Jesu, “go tloga mesong go fihla mantšiboa.”—Dit. 28:17, 23.

Nakong ya ge Paulo a golegilwe, mašole a ile a mo kwa ge a biletša seo se swanetšego go ngwalwa mangwalong

Sehlopha sa Baleti ba Mmušiši seo se bego se hlapetša mošate se be se fetolwa letšatšing le lengwe le le lengwe ka iri ya seswai. Bahlapetši ba Paulo le bona ba be ba fetošwa nako le nako. Nywageng e mebedi yeo moapostola a bego a golegilwe ka yona, mašole a be a mo kwa ge a be a biletša seo se bego se swanetše go ngwalwa mangwalong ao a bego a eya go Bakriste ba Efeso, Fillipi, Kolose le ba Baheberu, e bile a mmona a ngwalela Mokriste yo mongwe yo go thwego ke Filemone lengwalo. Ge a be a le kgolegong, Paulo o ile a bolela ka go lebanya ka mohlanka yoo a bego a tšhabile e lego Onesimo, ‘yo a ilego a ba bjalo ka tatagwe ge a be a le ditlemong tša kgolego,’ gomme Paulo a mmušetša go mong wa gagwe. (Fil. 10) Ga go pelaelo gore Paulo o kgahlegela bao ba bego ba mo hlokometše. (1 Bakor. 9:22) Re ka mmona feela ka leihlo la kgopolo a botšiša lešole ka modiro wa dibetša tše di fapafapanego gomme a diriša tsebišo yeo papišong ya gagwe e botse.—Baef. 6:13-17.

 ‘BOLELA LENTŠU LA MODIMO O SA BOIFE’

Go golegwa ga Paulo go ile gwa thuša “go tšwetšwa pele ga ditaba tše dibotse” gare ga Baleti ba Mmušiši le ba bangwe. (Bafil. 1:12, 13) Badudi ba Castra Praetoria ba na le ditswalano le batho ba bantši Mmušong wa Roma ka moka gotee le mmušiši le batho ba bantši ba ntlo ya gagwe. Castra Praetoria e bopilwe ke bao e lego ditho tša lapa, bahlanka le makgoba, bao ba bangwe ba bona e ilego ya ba Bakriste. (Bafil. 4:22) Ka go bolela ga Paulo ka sebete, bana babo kua Roma ba ile ba hwetša sebete sa ‘go bolela lentšu la Modimo ba sa boife.’—Bafil. 1:14.

Go sa šetšwe gore maemo a rena ke afe, re ka hwetša bao ba ka theetšago molaetša wa rena gare ga batho bao ba re direlago ditirelo tše di fapafapanego

Go nea ga Paulo bohlatse kua Roma ke mothopo wa kgothatšo go rena ge re dutše re ‘bolela lentšu ka dinako tše di loketšego le ka dinako tša mathata.’ (2 Tim. 4:2) Ba bangwe ba rena ga re kgone go tšwa ka nywakong, re mafelong a go hlokomela balwetši goba batšofadi, dipetlele, goba mohlomongwe re golegilwe ka baka la tumelo ya rena. Go sa šetšwe gore maemo a rena ke afe, gare ga batho bao ba tlago go rena, re ka hwetša bao ba ka theetšago molaetša wa rena mohlomongwe ge ba tlile go re etela goba ge ba tlo re direla tše dingwe tša ditirelo tšeo re di nyakago. Ge re bolela ka sebete sebakeng se sengwe le se sengwe, re bona ka noši gore ‘lentšu la Modimo le ka se ke la tlengwa.’—Tim. 2:8, 9.

^ ser. 2 Bona lepokisi leo le rego: “Baleti ba Mmušiši Mehleng ya Nero.”

^ ser. 4 Sehlopha sa mašole a Roma se be se bopilwe ke mašole a ka fihlago sekete ka palo.

^ ser. 7 Bona lepokisi leo le rego: “Sextus Afranius Burrus.”

^ ser. 9 Heroda Agaripa o ile a golegwa moo ke Tiberio Kesara ka 36/37 C.E. ka ge a ile a bolela kganyogo ya gagwe ya gore Caligula a mo tšeele legato la go ba mmušiši gateetee. Ge Caligula e eba mmušiši, o ile a leboga Heroda ka go mo nea bogoši.—Dit. 12:1.